Sodišče v Londonu se je včeraj oklicalo kot pristojno za razsojanje v tožbi dveh skupnosti iz delte reke Niger v Nigeriji proti naftnemu podjetju Royal Dutch Shell zaradi neizvajanja programa čiščenja okolja, ki je onesnaženo z razlito nafto iz Shellove infrastrukture. Shell, ki nafto v delti Nigra črpa od leta 1958 se s tožbo zaradi onesnaževanja okolja ne sooča prvič. Kot pojasni nigerijski novinar Ifeanyi Izeze, pa so bile tožbe pred nigerijskimi sodišči do sedaj vse neuspešne:

Izjava

To se ni spremenilo tudi z nastopom nove vlade predsednika Muhammada Buharija, ki je volitve zmagal z obljubami o boju proti korupciji. Kot meni Izeze, so namreč Shellove lovke prepletene s sodnim sistemom:

Izjava

Soočeni s temi dejstvi so se lokalni prebivalci začeli obračati na sodišča v tujini. Prvo kaznivo dejanje, ki je odmevalo v mednarodnem prostoru, sega v leto 1995, ko so vojaške oblasti na pobudo naftnega giganta usmrtile 9 Ogonov na čelu z okoljskim aktivistom Kenom Saro-Wiwom, ki so glasno opozarjali na neodgovorno ravnanje naftne družbe na ekološko ranljivem območju delte reke Niger. Shell je ves čas spretno zavajal sodišča in nevladne organizacije ter prelagal odgovornost na nigerijske oblasti. Leta 2009 na predvečer začetka sodnega procesa na newyorškem višjem sodišču zaradi obtožbe zločina proti človekovim pravicam se je Shell pogodil z lokalnimi skupnostmi s plačilom 15,5 milijona dolarjev.

Iz Shellovih naftovodov prihaja do približno 100 izlitij letno, a izlitji leta 2008 in 2009 predstavljata najhujše posledice za okolje in prebivalstvo doslej. Prvi v vrsti sodnih procesov v zvezi z naftnim onesnaževanjem delte reke Niger zunaj nigerijskih meja se je začel leta 2008 s tožbo 4 kmetov nigerijske skupnosti Ogoni ter njihovo zahtevo po ugotavljanju odgovornosti koncerna Shell v tem primeru. Leta 2013 je prvostopenjska razsodba pritrdila tožnikom.  

Shell v vseh primerih tožb pred sodišči izven Nigerije oporeka, češ da je za razlitja odgovorna njihova lokalna podružnica in ne celotna skupina s sedežema v Londonu in Hagu. Posledično naj sodišča izven Nigerije ne bi bila pristojna za razsojanje. Takšno razlago sta sodišči v Londonu in na Nizozemskem zavrnili. Poleg tega se Shell izgovarja, da so za razlitja nafte odgovorne lokalne tolpe, ki iz naftovodov kradejo nafto. Westby takšno razlago zavrne, z njim pa se strinjajo tudi strokovnjaki iz Programa za okolje Združenih narodov:

Izjava

V začetku lanskega leta se je Shell v izvensodni poravnavi v zvezi s sodbo pred londonskim visokim sodiščem strinjal, da bo lokalnemu prebivalstvu, pripadnikom ljudstva Bodo, izplačal 71 milijonov evrov. Ta poravnava je predstavljala dvojno zmago: odškodnina, čeprav po zahodnih standardih majhna, je mnogo večja od prejšnjih, hkrati pa je lokalno ljudstvo Shell tožilo v državi, kjer ima podjetje sedež, in ne v Nigeriji. Opiše Joe Westby iz Amnesty international:

Izjava

Kljub zmagi velja poudariti, da je podjetje BP za poravnavo škode zaradi naftnega razlitja v Mehiškem zalivu leta 2010 plačalo več kot 40 milijard dolarjev, torej 500-krat več kot Shell v delti Nigra, količina razlite nafte pa je bila le 20-krat večja.

Včeraj začet sodni postopek proti Shellu zaradi neizvajanja programa čiščenja okolja, je tako naslednji v vrsti postopkov pred tujimi sodišči. Prav tako je v teku tudi postopek predstavnikov treh vasi proti Shellu na Nizozemskem. A vsi ti postopki predstavljajo le vrh ledene gore. Območje delte reke Niger je namreč mnogo večje in količina razlite nafte na celotnem območju v zadnjih 50 letih znaša več kot petkrat toliko kot v primeru razlitja v Mehiškem zalivu, marsikje pa danes podtalnico prekriva že 8-centimetrska plast nafte. Nadaljuje Westby:

Izjava

OFFsajd sta pripravila Zwitter in vajenec Samo.