Prejšnji teden sta Inštitut evropskih sindikatov in Konfederacija evropskih sindikatov izdala poročilo Benchmarking working Europe 2017, v katerem je analiziran položaj dela in delavcev v Evropski uniji. V njem med drugim analizirajo zasebno domačo porabo, uvoz in izvoz dobrin, realne plače, zaposlenost različnih skupin ljudi, sindikalno zastopanje delavcev.

V poročilu ugotavljajo, da so realne plače od leta 2009 padle v Grčiji, Veliki Britaniji, Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Portugalskem in Cipru. Samo Nemčija, Poljska in Bolgarija so med letoma 2009 in 2016 beležile večjo rast realnih plač kot med letoma 2001 in 2008. Kako je recesija vplivala na trg dela, razloži Sotiria Theodoropoulou, raziskovalka pri Inštitutu evropskih sindikatov.

Izjava

Evropska unija si je zadala cilj 75-odstotne zaposlenosti ljudi, starih med 20 in 64 let, do leta 2020. Zaposlenost te skupine se je zvišala iz 68,7 % leta 2010 na 71,1 % leta 2016, a cilj 75 % ostaja zaradi počasnega večanja zaposlenosti še izven dosega. Zaposlenost se je bolj povečala pri ženskah kot pri moških, zaposlenost mladih in neizobraženih pa ostaja nizka, in ne kaže znakov izboljšav. Prav te socialne skupine pa so tudi najbolj nagnjene k izključenosti iz družbe.

Izjava

Theodoropoulou tudi razloži, kako so na trgu dela pozicionirani mladi.

Izjava

Med letoma 2008 in 2013 se je raven nezaposlenosti mladih od 15 do 24 let povišala v vseh državah Evropske unije, razen v Nemčiji. Romunija, Belgija, Nemčija in Finska pa so edine države, kjer se je ta povišala tudi med letoma 2013 in 2016. Zadnje čase se povečuje število služb za nedoločen čas, čeprav je vse več tudi služb za določen čas.

Izjava

Dogaja se, da ljudje, ki so zaposleni, ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje. To ni samo slovenski, ampak tudi evropski fenomen. Najbolj se je povečalo število revnih zaposlenih med najvišje izobraženimi.

Izjava

Dohodkovna neenakost se je v državah članicah Evropske unije med letoma 2008 in 2015 povečala. Tudi v Sloveniji, a jo ta uspešno izravnava s socialnimi transferji.

Izjava

Kriza je znatno spremenila dinamiko rasti realnih plač. V Sloveniji so se te med letoma 2001 in 2008 povečale za slabih 2,5 odstotka, med letoma 2009 in 2016 pa samo še za okoli 0,2 odstotka.

Izjava

V Sloveniji se je zasebna poraba med letoma 2001 in 2007 povečala za okoli 2,5 odstotka, med letoma 2008 in 2016 pa skoraj ni bilo povečanja. Theodoropoulou razloži, zakaj se je zasebna poraba tako zmanjšala.

Izjava

Zmanjšala pa se je tudi javna poraba pri politikah zaposlovanja. Kakšni so učinki tega, za današnji OFFsajd zaključi Theodoropoulou.

Izjava