Danes so bila na ministrstvu za infrastrukturo predstavljena izhodišča ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest. Ta bodo podlaga za pobude za spremembo državnih prostorskih načrtov za ljubljanski obroč. Gre torej za prvo plansko fazo v projektu, kako rešiti problem gostega prometa v središču slovenskega avtocestnega križa. Zakaj je to potrebno, Gorazd Pretnar iz podjetja PNZ svetovanje in projektiranje, ki je pripravilo študijo, iz katere izhajajo izhodišča:

Izjava

Pobuda za širitev ljubljanske avtoceste v šest pasov ni nova. Pred nedavnimi županskimi volitvami se je zanjo močno zavzel tudi novo-stari župan Ljubljane Zoran Janković. Nadaljuje Pretnar:

Izjava

Največ prometa v Ljubljani ustvarijo ljudje, ki se iz okolice Ljubljane vozijo v mesto na delo. Gre torej za promet, ki je močno podvržen prometnim konicam, avtomobili pa niso polno zasedeni. Po eni izmed nedavnih študij je povprečna zasedenost pri tem prometu zgolj 1,11 človeka na avtomobil. Zaradi tega študija predlaga tudi druge ukrepe, kot je spodbujanje nastajanja delovnih mest zunaj Ljubljane in boljša stanovanjska politika. O ciljih in izzivih priprave izhodišč za urejanje avtocestnega omrežja v Ljubljanski kotlini, Pretnar:

Izjava

Glavni poudarek izhodišč in zdaj tudi pobude za spremembo državnih načrtov je ta, da naj bi se namesto obvoznice širili kraki avtocestnega križa v bližini Ljubljane. Govori Aleš Mlakar, eden izmed avtorjev študije:

Izjava

Projekcije rasti prometa, ki na ljubljanskem obroču vsako leto zraste za okoli dva odstotka, so pokazale, da bodo v naslednjih dvajsetih letih vse avtoceste okoli Ljubljane preobremenjene. Precejšnje pomanjkljivosti ima tudi zgolj širitev obvoznice, saj to ne rešuje problema prometa v mestu. Zato se na ministrstvu zavzemajo za tako imenovani scenarij 12, ki predvideva širitev krakov, za ukrepe zmanjšanja uporabe avtomobilov in nadgradnjo železniškega prometa. Govori Mlakar:

Izjava

Groba ocena stroškov postavlja ceno ukrepov tega scenarija na 800 milijonov evrov. Več o ekonomski računici Mlakar:

Izjava

Najbolj obremenjena sta primorski in štajerski krak, ki sta zato tudi prva na prioritetni listi. Nadaljuje Pretnar:

Izjava

Dolenjska cesta je malce manj obremenjena, je pa zato teren toliko bolj zahteven:

Izjava

Gorenjska cesta je manj obremenjena, zato širitev vsaj za zdaj ni predvidena. Glavni promet na severni strani je tranzitni promet, ki prihaja iz štajerske smeri in je usmerjen proti primorski avtocesti, zato obremenjuje severni del obvoznice. Širitev je tu težka, ker je trasa ceste vkopana in poteka po gosto naseljenem območju. O možnih rešitvah Pretnar:

Izjava

Tako imenovani ukrepi za trajnostni razvoj so nekaj, o čemer se v Ljubljani govori že dlje časa. Razlaga Mlakar:

Izjava

Tretja vrsta ukrepov so spremembe v železniškem prometu:

Izjava

Nad predlaganimi rešitvami ljubljanskih prometnih težav pa niso nič kaj navdušeni v nevladnem Društvu za varstvo Alp CIPRA, kjer skupaj s še nekaterimi nevladnimi organizacijami nasprotujejo širitvi ljubljanske obvoznice. Govori Špela Berlot iz organizacije CIPRA.

Izjava

V prihodnjih mesecih se bodo začeli postopki za spremembe državnih prostorskih načrtov. Če bo šlo vse po željah ministrstva za infrastrukturo, se bo lahko gradnja začela sredi prihodnjega desetletja.