Skrito lastništvo zimbabvejskih diamantnih bleskov
Nevladna organizacija Global Witness je objavila poročilo, v katerem ugotavlja lastniško povezanost podjetij, ki rudarijo diamante, in zimbabvejskih vojaških, obveščevalnih ter posredno tudi političnih vej. Leta 2006 so bile na vzhodu Zimbabveja v regiji Marange odkrite obsežne zaloge diamantov. Priliv okoliških prebivalcev, ki so si z rudarjenjem obetali dobiček, so kaj kmalu zaustavili poskusi regulacije s strani zasebnih podjetij in države. Potem ko so bili diamanti odkriti, je Korporacija za razvoj rudarjenja v državni lasti preklicala zemljiško dovoljenje, ki ga je dodelila rudarskemu podjetju s sedežem v Veliki Britaniji. Območje odtlej neposredno upravlja dotično državno podjetje, kaj kmalu pa je nanj prišla tudi vojska in ga ogradila. Državna represija naj bi prav tako kršila človekove pravice in uporabljala lokalno prebivalstvo za prisilno delo na rudnikih.
Kratko genezo vpletanja v rudarjenje na dotičnem območju pojasni Richard Gibb iz Global Witness.
Zaradi netransparentnosti je sicer težko slediti, kolikšen delež priliva v državni proračun predstavlja rudarjenje diamantov, vendar obstoječi statistični podatki kažejo na skromne številke.
Nedavno je predsednik Zimbabveja Robert Mugabe izjavil, da je v državo od rudarjenja na območju Marange prišlo le dve milijardi dolarjev, medtem ko naj bi po njegovih besedah celoten zaslužek znašal okoli 15 milijard dolarjev, kar pa naj bi šlo v žep izključno zasebnih podjetij. Politični vrh skuša že nekaj let centralizirati rudarjenje diamantov. V ta namen skuša vzpostaviti krovno podjetje, Zimbabvejsko konsolidirano diamantsko podjetje, katerega 50-odstotni delež je v lasti države, ostalih 50 odstotkov pa v lasti zasebnih podjetij.
Poročilo Global Witness pa ugotavlja, da je lastnik podjetja Kusena diamanti, enega izmed podjetij, ki rudarijo na območju Marange, varnostno-obveščevalna agencija Centralno obveščevalna organizacija.
Na začetku tisočletja je bila s strani Združenih narodov organizirana shema Kimberley proces, ki naj bi preprečevala mednarodno trgovanje z diamanti, s čimer so financirani oboroženi spopadi v Afriki. Shema kakopak ni imela znatnega učinka. Kot ugotavlja poročilo, trgovanje z diamanti sega tudi v Antwerpen in Dubaj. Če sledimo lastniški strukturi, pa kaj kmalu naletimo na zimbabvejsko vojsko.
Medtem ko je pri rudarjenju diamantov najti povezave z državnimi agencijami, pa indici poročila v primeru Diamantske rudarske korporacije ali krajše DMC kažejo na povezavo z nekdanjo mrežo tihotapcev.
Na zapleteno lastniško strukturo, ki kakopak sega tudi do davčnih oaz, pa naletimo v podjetju Mbada. Pod skritim lastništvom je po mnenju avtorjev poročila najti Roberta Mhlango, nekdanjega člana varnostnih sil in sodelavca predsednika Mugabeja.
Kljub temu da Mugabe za situacijo krivi zasebna podjetja in da ob tem ne omenja vloge države, na čelu katere je že desetletja, pa javno zasebna partnerstva in davčne oaze kažejo na zapleteno prepletenost različnih procesov. S tovrstno prepletenostjo današnji offsajd zaključi Gibb.
Dodaj komentar
Komentiraj