Slovenija, orožarska dežela
Včeraj je v Celju potekala slovesna otvoritev orožarskega sejma Sidec, sicer prvega orožarskega sejma v Sloveniji. Otvoritev je bila zaprta za običajne obiskovalce, vstop je bil dovoljen zgolj povabljencem ter tistim, ki so se nanj prijavili kot predstavniki orožarske industrije, univerz, vlad in medijev. Začetek sejma pa je zmotil organizatorjem neljub dogodek: pred začetkom sejma je namreč potekal protest, ki sta ga z več civilnodružbenimi organizacijami organizirala Gibanje za pravice Palestincev in civilna iniciativa Glas ljudstva. Več o razlogih za protest pove Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev.
Zaradi protesta so morali organizatorji zamakniti slovesen začetek sejma. Otvoritveni govori so bili zaviti v olepševalne izraze, kot so varnost, obramba, tehnološki razvoj ter dvojna raba. Razstavljeno ni bilo orožje, temveč rešitve. Vseskozi pa je bila poudarjena rastoča vloga Slovenije kot države, ki je ključna za orožarski sektor. Govorili so o tem, kako je orožarska industrija izjemno produktivna z visoko dodano vrednostjo za delavca, kako pomembna je tako za Slovenijo kot za Evropo in o tem, kako ponosni smo lahko na to, da je orožarski sejem tako dobro obiskan.
Po uvodnih nagovorih je gruča poslovnežev iz orožarske industrije, vladnih uradnikov ter predstavnikov več vojsk kot truma otrok na igrače planilo na razstavljene eksponate orožja in produktov, ki naj bi bili primer tako imenovane »dvojne rabe«. Rheinmetall, poznan po prodaji tankovskega streliva izraelski vojski, rabljenega v genocidu v Gazi, je otroškemu zanosu obiskovalcev primerno delil gumijaste medvedke. Večina večjih podjetij, znanih po svojem sodelovanju z Izraelom, kot so Leonardo, že omenjen Rheinmetall, Diehl Defence in drugi, je zavrnilo novinarska vprašanja. Pri tem je treba posebej pohvaliti prav predstavnike Rheinmetalla, ki so nam povedali, da je za izjave potreben dogovor z njihovo pisarno za medije, nato pa še dodali, da slednja pisarna tisti dan ne obratuje.
Edini od predstavnikov večjih evropskih orožarjev, ki so bili pripravljeni na pogovor, seveda pod pogojem, da se ta ne snema, so bili predstavniki skupine Thales, znane po prodaji komponent za drone izraelski vojski ter sodelovanjem z Frontexom. Thales se pred obtožbami oboroževanja izraelske vojske brani češ, da so jim prodajali zgolj komponente in ne orožja, ter ignorira dejstvo, da izraelska vojska tudi opremo brez orožja uporablja za koordinacijo genocida. V pogovoru smo tako izvedeli, da je Thales v slovenskem prostoru prisoten že tretje desetletje, čemur so dodali, da se je sodelovanje začelo predvsem v civilnem letalstvu, hkrati pa že od leta 2008 sodelujejo s slovenskim vojaškim letalstvom. S sodelovanjem so zadovoljni, želijo pa ga vzpostaviti še s slovensko mornarico in pa orožarsko industrijo, pri čemer so izpostavili tri slovenska podjetja, C-Astral, Vallhala in Guardiaris.
Vsa tri podjetja so prisostvovala na sejmu. Podjetje Valhalla, ki izdeluje orožne postaje za vojaška vozila, ni bilo dostopno za izjave. Guardiaris, podjetje, ki se specializira za proizvodnjo simulatorjev orožja za treniranje vojske, pa je bilo pripravljeno deliti zgolj splošne informacije.
So pa seveda v duhu dvojne rabe pripravljeni izdelati simulatorje orožja tudi za kliente izven obrambne industrije. Na podrobnejša vprašanja ni bilo odgovorov.
C-astral, podjetje v delni lasti Iva Boscarola, specializirano za proizvodnjo dronov, je bilo prav tako pripravljeno deliti zgolj splošen opis svojega delovanja in predstavitev svojih dronov.
Na vprašanja, ali so že prodali kakšen dron za civilno rabo, pa so odgovorili samo s trditvijo, da interes obstaja, ter naštevanjem različnih drugih potencialno civilnih rab.
Ko smo že omenili Iva Boscarola, bivšega sodelavca Radia Študent, vodjo ekonomske propagande od 1977 do 1981, ki je vljudno vabljen na ogled predala za mladino Aktualno politične redakcije, pa lahko omenimo tudi prisotnost podjetja, ki ga je ustanovil. Pipistrel, ki se je uveljavil na področju civilnega letalstva, je na sejmu prisostvoval s prototipom tovornega drona, razvitega s pomočjo ministrstva za obrambo. Na vprašanje, ali to pomeni obrat k vojaškem sektorju, pa so nam odgovorili naslednje.
Na nadaljnje vprašanje, ali gre pri tem za koristoljuben obrat proti denarju, pa je predstavnik odgovoril tako:
Vtis s sejma je predvsem to, da se slovenska obrambna industrija širi. Tukaj ne gre zgolj za dejavnost zasebnega sektorja, temveč je širitev del načrtov slovenske vlade. Po besedah magistra Željka Kralja z Direktorata za logistiko se na ministrstvu za obrambo proračun za tako imenovano »obrambo« povečuje.
Poleg tega je izpostavil, da se širi tudi načrtovano vlaganje v razvoj, kar je ključno za razvoj orožarske industrije.
Poleg podpore s strani vlade pa je slovenska orožarska industrija tudi tesno vpletena v projekte Evropske unije in NATA za razvoj orožarske industrije, pri čemer so prisotne tudi slovenske fakultete.
Na sejmu so prav slovenske univerze tiste, ki so nas najraje napotile k njihovim centrom za medije. Sejma so se v različnih kapacitetah udeležili predstavniki ljubljanske Fakultete za strojništvo, Fakultete za pomorstvo in promet ter Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete. Poleg njih so bili prisotni tudi predstavniki Inštituta Jožef Stefan. Od vseh naštetih nas k pisarnam za medije ni napotil zgolj predstavnik fakultete za pomorstvo, ki je na sejmu predstavil prototip podvodnega drona, razvitega s financiranjem obrambnega ministrstva v sodelovanju še dveh fakultet, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za elektrotehniko.
Pri tem gre po njihovih besedah za tipičen primer produkta dvojne rabe.
Toda tudi po njihovih besedah gre tu zgolj za prototip, ki še ni razvit produkt.
Vtis iz sejma je tak, da je orožarska industrija globoko prisotna v slovenskem gospodarstvu in javnih ustanovah. Ta podjetja tudi rade volje sodelujejo z večjimi in bolj razvpitimi svetovnimi orožarji, ki svoje orožje in strelivo z veseljem prodajajo genocidnim režimom, kot je Izrael, slednja pa so navdušena nad potencialnim sodelovanjem s slovenskimi podjetji. Te vezi se zakrivajo skozi plasti prikrivanja korporativnih struktur, sodelovanj v mednarodnih programih ter osredotočanjem na to, da sicer že izdelujemo komponente, ki gredo v rakete, drone, letala in tanke, ki izvajajo genocid, toda naša podjetja ne izdelujejo prav tistih reči, ki ubijajo. Poleg tega pa tudi vlada nima pomislekov glede spodbujanja orožarske industrije pri nas, kar spet opravičuje s tako imenovanimi varnostnimi razmerami v svetu ter sklicevanjem na tako imenovano dvojno rabo, čeprav je od predstavljalcev na sejmu bilo slišati predvsem poudarjanje prve, vojaške rabe. Toda brez skrbi, kot nam pove Kralj, seveda pri organizaciji sejma in sami industriji ni bilo vpletene nobene krvi.
Dodaj komentar
Komentiraj