Snagin delavec stoka, pripojila ga bo Vo-Ka
Se še spomnite uvedbe podzemnih zbiralnikov odpadkov v ožjem središču Ljubljane pred desetimi leti in pol? Podzemne zbiralnike odpadkov, na začetku so jih postavili dvajset, danes jih je že več kot šestdeset, so postavili zaradi bolj ekonomičnega in nemotečega shranjevanja odpadkov. Vsaj tako je takratno odločitev, ki je javno podjetje Snaga stalo 1,1 milijona evrov komentiral takratni in zdajšnji direktor Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.
Javno podjetje Snaga, ki je skupaj s podjetji Energetika Ljubljana, Vodovod-Kanalizacija in Javni Ljubljanski potniški promet del Javnega holdinga Ljubljana, je že takrat vodil zdajšnji direktor Janko Kramžar. Odločitev za postavitev zabojnikov, za praznjenje katerih je moralo podjetje kupiti posebno vozilo v vrednosti nekaj manj kot 350 000 evrov, je takrat komentiral takole:
Če so bili nekdanji zabojniki za ločevanje odpadkov, ki zunaj središča Ljubljane sicer še vedno služijo svojemu namenu, za direktorja Snage huda nočna mora, si težko predstavljamo, kaj bi za zaposlene v podjetju pomenila načrtovana pripojitev Snage podjetju Vodovod-Kanalizacija. Pripojitev, o kateri predstavniki delavcev v podjetju niso bili obveščeni, naj bi vodstvo Javnega holdinga Ljubljana želelo izpeljati v naslednjih dveh mesecih.
Gradivo za združitev s predlaganimi sklepi, ki ga je pripravil Javni holding Ljubljana, nosi datum 30. januar 2019. V gradivu je navedeno, da že 12. februarja zaseda nadzorni svet holdinga, dva dni pozneje pa skupščina družbe Javni holding Ljubljana, pri čemer naj bi po navedbah zaposlenih oba organa na sejah dala soglasje za pridružitev Snage k Vo-Ki. Vodstvo družbe gradiva za pripojitev predstavnikom zaposlenih ni nikoli predstavilo, dobili so ga iz neimenovanega vira, komentira Ivanka Turk, predsednica Svobodnega sindikata Snaga.
Predstavniki delavcev, združeni v Konfederaciji neodvisnih sindikatov Slovenije, Svetu delavcev in Svobodnemu sindikatu Snaga, so tako v četrtek, 7. februarja, na predsednika vlade Marjana Šarca, ministra za okolje in prostor Jureta Lebna in predsednika Boruta Pahorja naslovili pismo, v katerem jih prosijo, da ti “uporabijo svoj vpliv in moč, da se reorganizacija podjetja, če je že potrebna, izpelje drugače, bolj premišljeno in strokovno utemeljeno s pozitivnimi učinki za vse deležnike.”
Predstavniki delavcev v pismu navajajo, da vodstvo Javnega holdinga Ljubljana kot glavni motiv za predlagano pridružitev Snage izpostavlja zagotovitev likvidnosti in stabilnosti poslovanja za pripojeno družbo ter poenotenje vodstvenih funkcij z uvedbo enotnega vodstva in upravljanja. Hkrati s priključitvijo podjetja naj bi se iz upravno-administrativnega področja Snage na Povšetovi ulici 6 zaposleni preselili v poslovno stavbo Vo-Ka na Vodovodni cesti 90, poslovni prostori na Povšetovi ulici pa bi se prodali, kar bi znižalo stroške poslovanja.
Spomnimo, da se javno podjetje Snaga že vse od začetka obratovanja regionalnega centra za ravnanje z odpadki, krajše RCERO januarja 2016 sooča z več milijonskimi letnimi izgubami prihodkov. Največji evropski okoljski projekt v Sloveniji, vreden 155 milijonov evrov, za katerega so evropski kohezijski skladi prispevali skoraj 78 milijonov evrov, je že leto po začetku poskusnega obratovanja obdelal precej manj odpadkov, kot je bilo predvideno v finančnih načrtih. Poleg tega ima Snaga zaradi nizkih cen na trgu tudi nižje prihodke od prodaje surovin po predelavi odpadkov. Že zadnja tri leta ima podjetje kot edino v skupini Javnega holdinga Ljubljana več kot milijonsko poslovno izgubo. V letu 2016 je pridelalo nekaj več kot dva milijona evrov izgube, v letu 2017 poldrugi milijon evrov, lani pa nekaj manj kot štiri milijone evrov izgube.
Zaposleni v podjetju Snaga se sicer zavedajo izgub pri poslovanju podjetja, a glede na ugotovitve v gradivu za pripojitev izpostavljajo, da bi imela ta več negativnih kot pozitivnih učinkov. Predvsem jih skrbijo višji stroški dela zaradi poenotenja plačne politike in pravic delavcev, saj je “podjetniška kolektivna pogodba Vo-Ka glede večine pravic zaposlenih ugodnejša od podjetniške kolektivne pogodbe Snaga.” Prva reorganizacija poslovanja Snage je sicer potekala že v letih 2009 in 2010, ko so bile na Javni holding Ljubljana prenesene vse podporne funkcije, med drugim finance, kadrovska in pravna služba ter drugo. Komentira Ivanka Turk.
Pripojitev Snage bi namreč pomenila, da bi se podjetju Vodovod-Kanalizacija, ki zaposluje 346 delavcev, priključilo, po besedah zaposlenih, veliko naprednejše podjetje z 429 rednimi zaposlenimi in 153 napotenimi agencijskimi delavci. Kaj bi se v primeru pripojitve slednjih zgodilo z njihovimi pogodbami, pojasni Goran Lukič iz Delavske svetovalnice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Za pojasnilo smo se obrnili na vodstvo podjetja Snaga, ki se je zavilo v molk. Po vztrajnem klicanju direktorja Vodovod-Kanalizacija Igorja Mlakarja nam je njegova tajnica povedala:
Molčali so tudi na Mestni občini Ljubljana, kjer prav zdaj poteka zasedanje odbora za gospodarske javne službe in promet. Mestni svetnik Levice in član odbora Gregor Ciglar nam je sporočil, da na dnevnem redu zasedanja ni predvidena nobena točka o pripojitvi podjetja Snaga podjetju Vodovod-Kanalizacija.
Vodstvo družbe želi očitno podjetje pripojiti s čim manj hrupa, kljub temu, da zaposleni zaznavajo “zelo zaskrbljujoča dejstva, ki vzbujajo resne dvome o strokovnem pristopu in pomisleke glede gospodarnosti in učinkovitosti načrtovane pripojitve". O javnosti in zaposlenim jasno izraženih razlogih za uničenje oziroma v kontekstu osnovne dejavnosti podjetja bolj primerno rečeno sežigu Snage bomo morali še počakati.
Dodaj komentar
Komentiraj