Sobota, moj mali (nakupovalni) varaš
V OFFsajdu zavijamo na severovzhod države, najprej v Mursko Soboto, nato pa na Goričko v Šalovce. V Murski Soboti je podjetje Pomgrad na nekdanjem kmetijskem zemljišču začelo gradnjo novega Eurospina, načrtovana pa je gradnja še štirih trgovin. V Šalovcih pa prav tako na nekdanjem kmetijskem zemljišču občina načrtuje ekonomsko-poslovno cono. Preverjamo, kakšni so načrti gradenj, razlogi in utemeljitve politike spreminjanja kmetijskih zemljišč v poslovne cone in kakšna so mnenja lokalnih prebivalcev o načrtovanih spremembah.
Mestna občina Murska Sobota je v začetku lanskega leta sprejela podrobni prostorski načrt za območje SO 91. Gre za območje med kanalom Ledave in stavbo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota na robu mesta, zraven predmestne vasi Černelavci. S podrobnim načrtom je občina omogočila spremembo namembnosti zemljišča. Nekdanje večinsko kmetijsko zemljišče v zasebni lasti, ki meri nekaj več kot pet hektarjev, je tako postalo območje načrtovane gradnje petih trgovskih objektov, v katerih bo prostor tudi za zabaviščno dejavnost. Trenutno podjetje Pomgrad gradi trgovino Eurospin, med preostale investitorje pa spada še Lidl. Gre za drugi Eurospin ter tretji Lidl v Murski Soboti. Eden izmed Lidlov se nahaja dobesedno čez cesto od načrtovane gradnje, v nakupovalnem središču Maximus. Eurospin poleg gradnje trgovine načrtuje tudi skoraj 120 parkirnih mest za nakupovalce.
Murskosoboškega župana Damjana Anželja iz Socialnih demokratov smo vprašali, zakaj se je občina odločila spremeniti namembnost zemljišča in na nekdanjem kmetijskem zemljišču ustvariti še en kompleks trgovin.
V Murski Soboti že stoji pet nakupovalnih središč oziroma trgovinskih kompleksov in še posamezne predvsem živilske trgovine ter trgovine z oblačili. Župan pove, zakaj je v Murski Soboti toliko trgovin.
Že pred Anželjem sta občino nazadnje vodila socialdemokratska župana. Od leta 2014 je županoval Aleksander Jevšek, ki je junija lani v vladi Roberta Goloba prevzel ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Do jesenskih volitev ga je zamenjal Zoran Hoblaj, sicer direktor Doma starejših Rakičan. Anželj je v svoji kampanji pred lanskimi lokalnimi volitvami poudarjal pomen gospodarskega razvoja in obnove infrastrukture. Za kakšen gospodarski razvoj gre in kako oziroma ali sploh v to spadajo dodatne trgovine?
Kakšnega pomena pa je za občino kmetijstvo?
Po pogovoru z županom smo se odpravili v mestno središče in tam meščane vprašali, ali menijo, da je v Murski Soboti dovolj trgovin.
Kakšno pa je mnenje občanov o gradnji trgovin na nekdanjem kmetijskem zemljišču?
V industrijsko dejavnost se preusmerja tudi prednji reženj kokošjih možganov Slovenije. Na Goričkem, v Šalovcih, je Občina Šalovci letos začela projekt izgradnje ekonomsko-poslovne cone. S projektom želi občina omogočiti razvoj malih in srednje velikih podjetij, ki potrebujejo nove logistične in infrastrukturne kapacitete. S tem želi občina ustvariti tudi nova delovna mesta. Poleg že obstoječih podjetij želi občina spodbujati tudi nova start-up podjetja in z njimi povezovati vlagatelje.
Občinski podrobni prostorski načrt za območje ŠA 17, veliko 3,1 hektarja, je občinski svet sprejel že konec leta 2018. Do letošnjega poletja je občina končala gradnjo infrastrukture, to je kanalizacijske in vodovodne napeljave, električnega in širokopasovnega internetnega omrežja. Julija letos je občina začela zbirati ponudbe za nakup enega od zemljišč na območju, velikega nekaj več kot štiri tisoč kvadratnih metrov, z izhodiščno ceno 42 tisoč evrov. Na njem je dovoljeno izvajanje obrtnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti. Zbiranje ponudb se je končalo v začetku avgusta. Z občine so nam odgovorili, da bodo ime kupca sporočili do konca septembra. Vaščani pa že imajo svoje ideje o tem, kaj bo zraslo na zemljišču. Kaj jim je poleg tovarne sveč, pivovarne in celo klavnice prišlo na uho?
Kaj pa vaščani menijo o gradnji ekonomsko-poslovne cone v Šalovcih?
Kot je leta 2009 na konferenci o trajnostnem razvoju ob reki Muri ugotavljal geograf Tomaž Cunder, je v Sloveniji Prekmurje najpomembnejše območje za proizvodnjo hrane, saj gre za največje sklenjeno območje zemljišč, najugodnejših za kmetijstvo. V Prekmurju je skoraj 15 odstotkov vseh obdelovalnih površin v državi. A veliko delavcev, ki delajo v kmetijski dejavnosti, ne ostane doma, temveč se zaradi višjega zaslužka zaposlijo v Avstriji, lastne kmetije in polja pa opustijo. Poleg tega se populacija stara, izobrazbena struktura pa znižuje. Kot je povedal Cunder, je za upad odgovorna tudi nizka cena pridelanih poljščin v primerjavi z živinorejo.
Murskosoboški župan meni, da je kmetijstvo pomembna gospodarska panoga, ki jo je najbolj smiselno izvajati na podeželju in ne v bližini mesta, na primer Murske Sobote. A tudi na Goričkem kmetijstvo izgublja status primarne gospodarske dejavnosti, dokaz za to pa je nova ekonomsko-poslovna cona.
Vir slike: Pia Zala Meden
Dodaj komentar
Komentiraj