Španski parlamentarni kolaps
Španski vladi v parlamentu ni uspelo zbrati zadostne podpore za sprejetje proračuna. Manjšinska vlada socialistov, ki jo vodi Pedro Sanchez, je za podporo načrtu proračuna potrebovala glasove katalonskih strank v spodnjem domu parlamenta, a je ni dobila. Stranka socialistov je vlado prevzela poleti 2018 po nezaupnici vlade ljudske stranke Mariana Rajoya zaradi korupcijskih afer. Ker v spodnjem domu niso imeli večine, so bili odvisni od podpore manjših parlamentarnih strank, predvsem tistih iz Katalonije. Po vseh napovedih bo predsednik vlade jutri razpustil parlament in sklical nove parlamentarne volitve sredi aprila. Vlado so podprli koalicijski partnerji Podemos in nekaj neodvisnih poslancev, proti pa so poleg katalonskih strank glasovali še v desnosredinski Ljudski stranki in liberalni stranki Ciudadanos.
Španska politika se sicer že krepko več kot eno leto vrti predvsem okrog vprašanja katalonskega referenduma za neodvisnost. Na referendumu prvega oktobra 2017 je za neodvisnost glasovalo 92 odstotkov udeležencev ob 43-odstotni udeležbi, kar je bila predvsem posledica bojkota nasprotnikov referenduma. Ustavno sodišče je referendum označilo kot protiustaven, tedanja vlada pa je začasno suspendirala katalonsko avtonomijo in vodje gibanja kazensko ovadila. Manjšinska vlada je zaradi podpore, ki so jo potrebovali v parlamentu, s katalonskimi separatisti poskušala vzpostaviti dialog, kar je močno razburilo del španske javnosti. Ta nacionalistična jeza je povečala podporo skrajno desnim gibanjem, kot je stranka VOX, ki je pred kratkim v andaluzijskem regionalnem parlamentu tudi prvič osvojila sedeže v katerem koli izmed regionalnih predstavniških teles. Napovedi za rezultate volitev povzema Eduard Güell, španski politični analitik.
Socialisti predsednika vlade Sancheza potrebujejo dobre rezultate na volitvah, ker nimajo veliko možnosti za oblikovanje koalicije z drugimi parlamentarnimi strankami.
Sanchez obenem ne more več računati na podporo katalonskih strank.
Kljub deklarativni pripravljenosti na dialog je vlada prejšnji petek pogovore s katalonsko opozicijo odpovedala. Podpredsednica vlade Carmen Calvo pravi, da s strani katalonskih pogajalcev ni videla nobene pripravljenosti za dogovor, zato dialog ni več smiseln. Ravno te dni se v Madridu začenjajo prvi sodni postopki proti vodjem gibanja za katalonsko samostojnost. Državno tožilstvo jim očita, da so v protestih uporabljali nasilje in nelegalne oblike protestiranja, menda tudi z uporabo civilistov kot živih ščitov. O krivdi za nasilje so sicer v sodnih postopkih za izročitev nekdanjega predsednika Katalonije Carlesa Puidgemonta odločala že sodišča v Nemčiji in Belgiji, a niso ugotovila odgovornosti za nasilje.
Sodišče v Madridu obtoženim prav tako očita zlorabo javnih sredstev za izvedbo referenduma o samostojnosti Katalonije. Očitkom, da so za referendum porabili javna sredstva, sicer nasprotuje tedanji finančni minister vlade iz vrst Ljudske stranke Cristobal Montoro. Po njegovih besedah je španska vlada dva tedna pred referendumom prevzela nadzor nad javno porabo Katalonije ravno z namenom, da preprečijo financiranje referenduma s tega naslova. Kljub temu si je težko predstavljati, da sredstva niso prišla iz nekega dela katalonskega proračuna. V bran obtožencem bo pričal tudi slovenski evroposlanec Ivo Vajgl, ki obtožnico komentira takole:
O svojih pričakovanjih glede obsodb pa pravi:
Sojenje voditeljem katalonskega gibanja za samostojnost bo pomembna tema na verjetnih prihajajočih volitvah. Nacionalistični deli španske javnosti bi radi videli hujše kazni in obtožnice proti voditeljem, ki so po njihovem mnenju krivi veleizdaje. Vprašanje je, kako se bo do tega vprašanja med volilno kampanjo opredelila stranka socialistov. Glede vpliva sojenja na špansko javno mnenje Vajgl ni optimističen.
Rezultati na prihodnjih volitvah bodo tako v veliki meri odvisni od zmožnosti strank, da vprašanje katalonske samostojnosti obrnejo v svoj politični prid.
Dodaj komentar
Komentiraj