Tokrat v avgustovsko lokalnem Offsajdu obiskujemo severni rob občine Ljubljana. Vas Stanežiče je na severni strani predzadnje naselje v mejah mestne občine Ljubljana in z eno nogo spadajo že na Gorenjsko. Severneje je zgolj še Medno. Skupaj s sosednjimi naselji Dvor, Gunclje in Male Vižmarje ti kraji spadajo  v četrtno skupnost Šentvid.  

Če se peljete po stari cesti v Kranj, še naprej od gostilne Jelen, pri kateri se konča Celovška cesta, boste med Guncljami in Stanežičami na svoji levi  videli precej veliko luknjo, iz katere so nekoč kopali pesek. Davno je bilo to dno Save, ki danes teče slab kilometer severneje. Ta tako imenovana stanežiška jama je potencialno ena največjih parcel, v katero bi se lahko širla Ljubljana. Zemljišča so že dolgo zazidljiva. Danes so tu v večjem delu polja, a zemlja iz očitnega razloga, da gre za dno velikega izkopa peska, ni najbolj primerna za kmetijstvo. Leta 2001 je mestna občina Ljubljana tu videla potencial za kar 3500 neprofitnih javnih najemniških stanovanj. Takrat so pričakovali, da bodo s pripravljalnimi deli začeli leta 2003, kar se ni zgodilo. Naslednje obdobje optimizma za sosesko, ki bi se najbrž imenovala Nove Stanežiče, je bilo dobrega pol desetletja kasneje v višku predkrizne gradbene mrzlice. Seveda se tudi ti načrti, takrat že precej manj ambiciozni, niso uresničili.

To poletje se je v stanežiški jami venarle odprlo gradbišče. Ne za stanovanja, ampak za parkirišče in povezovalno cesto. Mestna občina Ljubljana namreč tam gradi park and ride parkirišče, kakršno obstaja na primer na Dolgem mestu. Več pove Damijan Volavšek, predsednik Sveta Četrtne skupnosti Šentvid, sicer izvoljen na županovi Listi Zorana Jankovića.

Izjava

Promet po stari cesti v Kranj in naprej na Celovško ter po vzporedni stranski cesti skozi naselja je ob jutranji konici gost in precej presega 100 tisoč vozil na dan. Novo parkirišče naj bi deloma razbremenil pritok avtomobilov, ki z Gorenjske vsak dan prihajajo v Ljubljano. Na njem bi bila tudi nova končna postaja enke, ki se sedaj ustavi približno kilometer prej v Vižmarjah. 

Preobremenjenost severne vpadnice seveda ni nič novega. Deloma naj bi jo razbremenila nova državna cesta na drugem, severnem bregu Save. Za Celovško in naprej Gorenjsko cesto pa je že vsaj od gradnje predora Šentvid predvidena širitev. A pri tem se je močno zataknilo.

IzjavaNajdlje se vleče pridobivanje zemljišč za širitev Celovške pri predoru Šentvid in posledično za aktivacijo že zgrajenih vhodov v predor iz Šentvida.  Lani se je zdelo, da bodo sodni spori glede zemljišč, ki jih mora Dars pridobiti za gradnjo, po več kot desetletju vendarle razrešeni, kar pa se na koncu ni uresničilo.

Izjava

To pa niso edini problemi, s katerimi se srečujejo projekti v stanežiški jami. Pred dvema letoma je v javnost prišel načrt o gradnji zbirnega centra odpadkov. Proti načrtu se je dvignila civilna iniciativa lokalnih prebivalcev. V vročičnih govoricah je zbirni center za reciklažo nekaterih vrst odpadkov hitro postal deponija, zbirna lokacija za primer potresa ali poplav pa je postala na zemljevidih civilne iniciative velik center za begunce. Takrat je bilo vendarle 2017. Več pojasni Volanšek.

Izjava

Volanšek, ki je bil tudi takrat predsednik sveta četrtne skupnosti, je po teh dogodkih podal svoj odstop in nadomestil ga je Alojz Hitij. Kasneje so se strasti pomirile in odpora proti zbirnem centru je po Volanškovih besedah precej manj. Lani sta bila oba ponovno izvoljena v svet.  Snaga je na drugi strani močno upočasnila projekt.

V Svetu Četrtne skupnosti Šentvid se ob vsem tem dogajanju počutijo potisnjene ob stran.  Kot pravi Volanšek, so o projektih pogosto obveščeni šele, ko so jim predstavljeni že sprojektirani plani. 

Izjava

Konec lanskega leta so se na mestni občini odzvali na pritožbe četrtnih skupnosti in obljubili, da bodo povečali število srečanj med MOL-om in predstavniki lokalne samouprave, za kar je zadolžen podžupan Dejan Crnek.