Stari novi zionistični obrazi... Ali pač?
V nedeljo prejšnji teden so izraelski zakonodajalci in parlament potrdil novo vlado pod taktirko Naftalija Beneta, voditelja stranke Nova desnica, ki na premierskem stolčku po dvanajstih letih nadomešča dolgoletnega »gazdo« izraelske politike, Benjamina Netanjahuja. Svojo inavguracijo je Benetova koalicija proslavila tako, da je včeraj zvečer na Gazo izstrelila rafal raket. Potrjenih žrtev sicer ni, je pa izraelskim silam uspelo poškodovati vojaško infrastrukturo gibanja Hamas. S tem se je izteklo malce več kot dva tedna trajajoče premirje med Palestino in Izraelom, ki sta ga državi po izbruhu 11-dnevne vojne sklenili konec maja.
Desničarski nacionalist Naftali Benet in njegov bolj sredinski partner Jair Lapid, ki naj bi po dogovoru vodenje vlade prevzel leta 2023 na polovici mandata, sta skupaj s pisano paleto koalicijskih strank sestavila koalicijo z minimalno večino v Knesetu. Predavatelj na univerzi King’s College v Londonu, John Lyndon, meni, da je nova vlada edinstvena v zgodovini Izraela, saj obsega cel nabor različnih ideoloških in političnih akterjev.
Z majskim nasiljem na območju Gaze se je nedvomno okrepila avtoriteta gibanja Hamas. Ta po popularnosti sicer že leta prednjači pred stranko Fatah, ki obvladuje Zahodni breg. To bo verjetno še zmanjšalo že tako majhno željo, da bi se ukvarjala s spremembo statusa quo pri vprašanju okupacije in pogajanjih o statusu palestinske države.
Čeprav povečini ni naklonjena nastanku palestinske države, pa Lyndon meni, da bo nova izraelska vlada omilila vojaške posege na območju Gaze in omogočila delovanje nevladnih organizacij, ki bodo lahko pomagale pri zmanjšanju napetosti in nasilja na palestinskih območjih.
Pri sestavi nove izraelske koalicije bi lahko pomembno vlogo odigrala tudi Laburistična stranka. Ta deluje v okviru tako imenovanih strank zionistične levice, ki je vodila Izrael v prvih desetletjih njegovega obstoja, v zadnjih dveh desetletjih pa je zašla v globoko krizo in ni bila relevanten faktor v knesetu. Lyndon pojasni, da bo Laburistična stranka z novo voditeljico Merav Michaeli tokrat zavzemala nekatere ključne politične položaje.
Oslabitev Netanjahujeve stranke Likud in ostalih skrajno desnih organizacij v novi vladni koaliciji bo po Lyndonovem mnenju levici omogočila več vplivanja na izraelsko politično življenje.
Nova izraelska vlada ima sicer novega predsednika in številne nove stranke, a nekateri vidni ministri ostajajo na položajih. Najvidnejši med njimi je obrambni minister Beni Ganc. Ta je bil še pred letom in pol glavno upanje liberalnih Netanjahujevih nasprotnikov, a je večino političnega kapitala zapravil, ko je vstopil v koalicijo s svojim rivalom. Takrat je z Netanjahujem sklenil podoben dogovor, kot sta ga danes Benet in Lapid. Prav razpad tega zavezništva je sprožil zadnje predčasne volitve. Po tem, ko je na teh volitvah dosegel nekoliko boljši rezultat, kot je napovedovala konkurenca, si je Gancu uspelo zagotoviti mesto tudi v novi koaliciji in se obdržati na obrambnem ministrstvu. Precej izkušenj z različnimi vladami, večinoma pod vodstvom Netanjahuja, ima tudi Avigdor Lieberman, sekularni, a nacionalistični politik, tradicionalno pa zastopa interese rusko govorečih judov, ki so se v Izrael preselili v zadnjih treh desetletjih. Liberman ostaja vodja finančnega ministrstva.
Zelo pomembno vlogo v vladi bo igral še Gideon Sa’ar, ki vodi pravosodno ministrstvo. Sa’ar je prehodil podobno pot kot premier Benet, saj je odpadnik od Likuda in nekdanji tesni sodelavec Netanjahuja. Tik pred zadnjimi volitvami je ustanovili stranko Novo upanje in krajši čas se je zdelo, da bo Netanjahuja zamenjal na dominantnem položaju na izraelski desnici. A kmalu je začel izgubljati podporo in Sa’ar je bil eden večjih osmoljencev zadnjih volitev. S pravosodnim ministrstvom je Sa’ar v roke dobil vroč politični kostanj. Z Netanjahujem deli mnenje, da je pravosodje liberalcev nastrojeno proti desnici in zato zagovarja reforme, ki bi dale politiki več vpliva nad sodstvom. A hkrati je vprašanje pravosodja v ospredje izraelske politike stopilo zaradi sodnih procesov proti Netanjahuju. Ti so bili ključni tudi za formacijo koalicije, ki mu je nasprotovala in sedaj sestavila vlado.
Novo izraelsko vlado tako v prvi vrsti motita predvsem očitna šovinizem in rasizem, s katerima je Netanjahu razkril grdo realnost izraelske okupacije. A redno kolaboriranje levice z najbolj desnimi elementi vladajočega razreda, kar se kaže kot nadaljnje vojaško poseganje v Gazo in na Zahodni breg, meče senco dvoma na vero v progresivnejšo koalicijo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj