Stavka za prihodnost
V srbskem Kragujevcu poteka šesti dan splošne stavke zaposlenih v tovarni Fiat Chrysler Avtomobili Srbija. Več kot dva tisoč zaposlenih v proizvodnji zahteva višje plače in boljše pogoje dela. Zaradi nepripravljenosti uprave podjetja na pogajanja so bili danes pripravljeni stavko tudi zaostriti tako, da bi stavkali skupaj v isti izmeni. A ker bi to lahko pomenilo kršitev stavkovnega zakona, na kar so jih prek elektronske pošte opozorili iz menedžmenta, so v stavkovnem odboru od ideje odstopili.
Predsednik Zveze samostojnih sindikatov Kragujevac Jugoslav Ristić izpostavlja absurd, da vodstvo firme opozarja na kršitev zakona, ki ga sâmo ne spoštuje.
Fiat Srbija je lani zmanjšal število zaposlenih in ukinil tretjo izmeno, a se število izdelanih avtov, kot poudarjajo sindikalisti, ni ustrezno znižalo. Posledično so delavci preobremenjeni, plače pa ostajajo nizke. Trenutno znašajo slabih 300 evrov, zaposleni pa zahtevajo povečanje na nekaj čez 400 evrov.
Zaradi stavke se je s tem tednom ustavilo delo tudi v številnih podjetjih, ki Fiatu dobavljajo opremo, vodilni pa o vsem skupaj zaenkrat molčijo. Enako se na stavko odziva oziroma ne odziva vladajoča politika.
Kljub nedvomni podpori javnosti, ki jo uživajo delavci, pa opozicija glede aktualne stavke ni nič glasnejša od vlade, kar Ristića niti malo ne preseneča.
Vlagajte v Srbijo, kjer so delavci visoko usposobljeni in predvsem poceni. Kar ste slišali, je bil avdio posnetek reklamnega spota s CNN-a, o katerem je govoril Jugoslav Ristić.
Podjetje Fiat Avtomobili Srbija, krajše FAS, je bilo ustanovljeno leta 2008 na pogorišču nekdanjega velikana Zastava Avtomobili, s proizvodnjo pa je začelo štiri leta kasneje. Dve tretjini FAS-a si lasti torinski proizvajalec avtomobilov, tretjino pa obvladuje Republika Srbija, ki je pri ustanovitvi podjetja prispevala tudi tretjino kapitala. A to še zdaleč ni ves denar, ki ga je Srbija namenila oživitvi avtomobilske proizvodnje v Šumadiji.
Fiat je po dogovoru z oblastmi upravičen do davčnih olajšav pri zaposlovanju, za deset let je oproščen plačevanja davka na dobiček, prav tako mu ni treba plačevati davka na nepremičnine in tako dalje. Če pa vse to ne bi bilo dovolj, je srbska vlada prispevala tudi denarno subvencijo za vsakega novega zaposlenega. Višina te zaradi netransparentnosti tovrstnih sporazumov ni javna, številka pa naj bi znašala deset tisoč evrov.
Številke, ki jih navajajo politiki, ko se hvalijo o uspešnosti privabljanja neposrednih tujih investicij, so v širšem kontekstu manj impresivne. Dejstvo o izvozu Fiata iz Kragujevca v svet v višini 1,7 milijard evrov na primer ni tako izjemno, ko spoznamo, da je kar 80 odstotkov vseh delov za izdelavo teh istih Fiatov uvoženih v Srbijo. Kljub temu Jugoslav Ristić ne podcenjuje pomembnosti tovarne za Kragujevac.
Politika dajanja državnih subvencij tujim korporacijam je stara že več kot desetletje in se je začela v času vlade Vladimirja Koštunice, Ristić pa ne dvomi v njeno zgrešenost. Tudi v tem kontekstu poudarja pomembnost aktualne stavke.
OFFsajd zaključi Ristić s kritiko ideje Srbije kot države poceni delovne sile. Minimalna plača v Srbiji znaša 183 evrov, kar jo uvršča na sam rep evropskih držav. Nižjo vsoto delavci na minimalcu dobijo lahko le še v Albaniji, Belorusiji, Rusiji, Ukrajini in Moldaviji.
Dodaj komentar
Komentiraj