Švedski požigi maric in knjig
Na Švedskem že slab teden potekajo množični protesti proti zborovanjem švedskih skrajnih desničarjev in njihovemu napovedanemu sežiganju Korana. Protesti so so se začeli, ko sta danska radikalna desničarska stranka Trdna linija in njen vodja, dansko-švedski pravnik Rasmus Paludan, poskusila organizirati javne shode, na katerih bi udeleženci zažigali muslimansko sveto knjigo Koran. Po prvotnih načrtih bi sežigi potekali v pretežno muslimanskih predelih švedskih mest, kot so Göteborg, Norrköping in Malmö. Na načrte so se ostro odzvali lokalni prebivalci. Ti so se na ulicah spopadli s švedsko policijo, ki javnih shodov ni prepovedala. Protestniki so začeli policiste in njihova vozila obmetavati s kamenjem in ponekod tudi z molotovkami. Policija je na agitacijo odgovorila z gumijastimi naboji in policijskimi psi. Po navedbah policije je bilo med uličnimi obračuni do zdaj lažje ranjenih okoli štirideset ljudi, od tega kar šestindvajset policistov.
Paludan je v preteklosti poskušal kandidirati na Danskem, a njegovi stranki Stram Kurs ali Trdna linija ni uspelo preseči parlamentarnega praga. Paludan ima sicer dolgo zgodovino rasističnega ekstremizma; zaradi rasistične agitacije je bil leta 2019 deportiran iz Francije, na Danskem pa je prestal enomesečno zaporno kazen zaradi zažiga Korana, ki ga je ovil v slanino, posnetek pa je kasneje objavil na YouTubu. Paludanov vstop v švedsko politiko komentira profesor s področja kulture in družbe na Univerzi v Linköpingu Peo Hansen.
Načelnik švedske policijske uprave Anders Thornberg je na včerajšnji tiskovni konferenci dogajanje komentiral kot nekaj, kar je na Švedskem popolnoma novo, in protest označil za napad na švedsko policijo in državo. Proteste je obsodila tudi švedska vlada, minister za pravosodje in notranje zadeve Morgan Johansson [morgAn johAnsson] pa je dejal, da se bo vlada nanje odzvala s »trdo roko«. Pri stopnjevanju protestov je imela pomembno vlogo policija, ki je bila z najavo shodov že seznanjena, a se je pri njihovem obvladovanju pokazala za pasivno in neprofesionalno, meni Hansen.
Švedska policija bi islamofobne shode načeloma lahko prepovedala, če bi utemeljila, da ne bi mogla zagotoviti varnosti. Vendar se za to ni odločila. Načelnik policije Thornberg je pojasnil, da policija ni predvidela tako burnega odziva prebivalcev.
Nasilni protesti, ki so odziv na rasizem in islamofobijo, na Švedskem niso nov pojav. Razžalitve svete knjige in veroizpovedi porajajo vprašanje o mejah pravice do svobodnega izražanja. Paludan je svoje dejanje namreč opravičeval, češ da gre za izražanje lastnega mnenja. Opredelitev pravice do svobodnega izražanja je v švedski ustavi in kazenskopravni zakonodaji po Hansnovem mnenju preveč ohlapna.
Nenaklonjenost priseljenskim manjšinam na Švedskem se je začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V tem času se je v državo preseljevalo vedno več priseljencev z Bližnjega vzhoda, ki so iskali zaposlitev. Prvi znaki diskriminacije so se pokazali s prepovedjo nošenja tradicionalnih islamskih oblačil, kot je hidžab. Po terorističnem napadu enajstega septembra leta 2001 pa se je diskriminacija nad muslimanskim prebivalstvom na Švedskem le še stopnjevala.
Prebivalci muslimanske veroizpovedi na Švedskem pogosto živijo v slabših življenjskih razmerah kot njihovi sodržavljani. Diskriminacija se kaže v zaposlovanju, izobraževanju in vsakdanjem življenju. Paludanova politična agitacija odraža odnos švedske družbe do muslimanske skupnosti. To najbolj ponazarja vzpon Švedskih demokratov, ki so na zadnjih volitvah leta 2018 dobili 61 od 349 poslanskih stolčkov v švedskem parlamentu. Tako so postali tretja največja parlamentarna stranka, kar je omogočilo vse hitrejše širjenje islamofobije in ksenofobije na Švedskem.
Čeprav o nazorih socialdemokratskih vlad skandinavskih držav pogosto govorimo kot o zglednem primeru progresivnih politik, je toleranca do islamofobije bliže desničarskemu populizmu, ki se napaja s protimigrantskimi sentimenti. Na Švedskem v bližnji preteklosti sicer niso beležili ksenofobnih ekscesov, ki bi jih dopuščala vladajoča politika - protimigrantska islamofobna stališča je v zadnjem času spodbujala zlasti danska socialdemokratska vlada.
V tem primeru ne gre samo za vprašanje pravice do svobodnega izražanja ter ločevanja na desni in levi pol, temveč za strukturo švedske družbe, ki je dolgo časa veljala za eno najbolj odprtih v Evropi. Trenutna situacija na Švedskem torej kaže na ponižujoč odnos do skupnosti, ki je že dolgo stigmatizirana in diskriminirana. Ta odnos pa se je v zadnjih letih samo še poglobil.
ODPOVED: OFFsajd je pripravil vajenec Beno, pod prste mu je gledal Pohorec.
Dodaj komentar
Komentiraj