Tajski parlament zopet po gobe
Tajski premier Anutin Čarnvirakul je prejšnji petek razpustil parlament, s tem pa je postal že tretji tajski premier, ki je v zadnjih dveh letih izgubil stolček. Premier je kralju Mahi Vadžiralongkornu predložil odlok o razpustitvi parlamenta, ki ga je zloglasni žurerski kralj takoj potrdil. Zakon predpisuje, da morajo biti ponovne volitve izvedene 40 do 60 dni od razpustitve parlamenta, prav danes pa je volilna komisija sporočila, da bodo te potekale 8. februarja.
Razpustitev parlamenta je sledila sporu z opozicijsko Ljudsko stranko, ki ima s 143 poslanci največ sedežev v spodnjem domu parlamenta. Stranka je od zadnje sestave vlade v začetku leta sicer odklonila ponudbo za sodelovanje v koaliciji. Je pa stranka sprejela ponudbo za podporo koaliciji pod pogojem, da se nova vlada zaveže k referendumu o spremembi ustave in v štirih mesecih razpusti parlament. Reforma tajske ustave je bila glavna vsebinska obljuba Ljudske stranke, ki je slavila na volitvah poleti 2023. S spremembo ustave je Ljudska stranka želela predvsem spremeniti sestavo zgornjega doma parlamenta, torej senata. Tega od spremembe ustave leta 2017 imenuje vojska, ki se ji je Ljudska stranka zamerila že pred volitvami leta 2023 z napovedmi o reformi vojske. Ljudska stranka je premierja zdaj obtožila, da se sklenjenega dogovora ne drži. Več pove tajski novinar Pravit Rodžanapruk.
Izjava
Medtem ko Ljudska stranka za neizpolnjen dogovor v celoti krivi koalicijo, ima premier za to dober izgovor.
Izjava
Leta 2023 je stranka oblikovala koalicijo iz osmih strank, ki je zasedla 312 od 500 stolčkov parlamenta. Vlada je kljub temu kmalu razpadla. Takratnemu Koraku naprej se je zataknilo pri dvakratnem glasovanju o premierju, na katerem ni zbral dovolj glasov, da bi se lahko zavihtel na premierski stolček. Za izvolitev na položaj je namreč potreboval polovično podporo 700-članskega parlamenta. Glavni razlog za njegovo neuspešnost je bila konservativna sestava senata, ki ga sestavlja 250 članov, med njimi pa nihče ni podprl Limdžaronrata kot premierja. Ljudska stranka, ki je od leta 2018 delovala pod imenom Korak naprej, je poleti 2024 zamenjala svoje ime, popolnoma pa je prevetrila tudi vodstvo stranke. Sedanja Ljudska stranka je odločitev sprejela po tem, ko je tajsko ustavno sodišče začasno prepovedalo njeno delovanje in nekdanjemu vodji stranke Piti Limdžaronratu ter ostalim vodilnim članom stranke za deset let prepovedalo politično udejstvovanje. Sodišče je takrat odločilo, da je stranka Korak naprej s svojimi predvolilnimi obljubami o reformi zakona o razžalitvi in obrekovanju monarhije kršila ustavo.
Stranka, ki sestavlja večinsko opozicijo, se je kljub temu pustila izigrati izkušenejši koaliciji. Več sogovorec.
Izjava
Anutin in njegova stranka sta bila sicer deležna kritik zaradi načina, kako sta se spopadla s poplavami na jugu Tajske prejšnji mesec, v katerih je umrlo najmanj 176 ljudi. Poleg tega na tajski meji še vedno potekajo spopadi s Kambodžo. V obeh državah je v spopadih na več kot dvanajstih lokacijah, ki so vključevali izmenjave topništva in zračne napade, umrlo najmanj 20 ljudi, skoraj 200 pa jih je bilo ranjenih. Kakšen vpliv ima na trenutno parlamentarno dogajanje vojna, pove sogovorec.
Izjava
Kot povedano, so naslednje parlamentarne volitve napovedane za 8. februar. Ljudska stranka je takrat predvsem zaradi karizmnatičnega predsednika stanke Pite Limdžaronrata, ki mu je politično udejstvovanje zdaj prepovedano, na volitvah presenetljivo zmagala. Njihove možnosti za zmago so se sedaj še dodatno zmanjšale zaradi nespretnih dogovorov s koalicijo.
Izjava
Prihajajoče volitve na Tajskem bodo dinamične. Po eni strani Ljudska stranka, ki je še posebej priljubljena med mladimi, izgublja na podpori zaradi lastne naivnosti. Na drugi strani bo verjetno tudi sedanja koalicija še dodatno izgubila podporo zaradi slabega obnovnega načrta po poplavah prejšnji mesec. Medtem na tajski meji še vedno potekajo spopadi, s katerimi se parlamentarna politika ne ukvarja preveč. Še posebej za Ljudsko stranko, ki si je glasove doslej pridobivala predvsem z napovedmi zmanjšanja vloge vojske v senatu, to ni dober obet.
Dodaj komentar
Komentiraj