Tokratni Offsajd namenjamo pritisku Turškega veleposlaništva na mariborsko nevladno organizacijo. Iz tamkajšnje galerije Epeka je namreč izginila razstava War and Www-Kurds in Syria and the Internet. Razstava bi morala biti odprta do devetega junija, od direktorja Štefana Simončiča pa smo izvedeli, da so razstavo umaknili na priporočilo veleposlaništva Turčije. Ta ga je namreč obvestila, da so na razstavi podobe prepovedanih terorističnih organizacij ter da s tem krši “evropsko zakonodajo”. Še huje, da ima v galeriji “razstavo teroristov”. Galerija Epeka je mednarodna nevladna organizacija z več izpostavami, med drugim tudi v Turčiji. Simončič je razstavo umaknil, saj naj bi mu v nasprotnem primeru lahko prepovedali vstop v Turčijo. Tako se pojavi kar nekaj zaskrbljujočih vprašanj.

Najprej prisluhnimo Simončičevi izjavi o poteku sestanka na turškem veleposlaništvu:

////////////izjava////////////

Glede na to, da ima Epeka med drugim hčerinsko organizacijo tudi v Turčiji, nas je zanimalo, ali so bile omenjene tudi kakšne sankcije:

////////////izjava////////////

Da razstava “krši zakonodajo EU”, je Simončič torej “verjel na besedo”.

Glede stališča o razstavi in domnevnega posega vanjo smo kontaktirali Turško veleposlaništvo v Ljubljani. Odgovor citiramo v celoti: “Veleposlaništvo Republike Turčije je bilo s strani mariborske civilne družbe obveščeno, da so bile na razstavi ‘War and WWW: Kurds in Syria and Internet’ v galeriji Epeka v Mariboru razstavljeni simboli in slike teroristične organizacije PKK - fotografije Abdulla Öcalana, zastave in ostali simboli. PKK je uvrščena na mednarodni seznam terorističnih organizacij, ki ga priznavajo tudi države Evropske unije.”, konec citata.

Turško veleposlaništvo ni niti zanikalo niti potrdilo vpletenosti. Simončič naj bi torej “verjel na besedo”, da razstava “krši zakonodajo EU”, tudi iz odgovora veleposlaništva pa se da razbrati, da so nekatere vključene podobe prepovedane. Dejstvo, da je “Kurdska delavska stranka” na seznamu prepovedanih organizacij, seveda ne pomeni, da je prepovedano tudi prikazovanje njene ikonografije ter podob njenih podpornikov. Če bi to držalo, bi moralo turško veleposlaništvo na zagovor povabiti skoraj vsak slovenski medij.

Kaj pa je pravzaprav bila vsebina razstave? O tem smo se pogovarjali z Janom Babnikom, ki je razstavo ustvaril skupaj z Izo Pevec ter Urošem Abramom:

////////////izjava////////////

Razstava je torej študija primera, kako se nek novodobni konflikt predstavlja na družabnih omrežjih. Iskalni ključ se je vrtel okoli YPG in YPD, torej dveh nedvomno najzmernejših sil znotraj sirskega konflikta. Implikacija, da je med medijsko in predvsem galerijsko raziskavo in teroristično propagando neka povezava, je nedvomno absurdna. Govori Babnik:

////////////izjava////////////

“Teroristična propaganda” je v Turčiji pogosta obtožnica. Jasne meje med propagando, članstvom v teroristični organizaciji in normalnim političnim delovanjem, tam ni. Pogosto se obtožba pojavlja kot prikladen izgovor za odstranitev morebitnih nasprotnikov. Navsezadnje so pod pretvezo “terorizma” lani odpustili tretjino diplomatov, od tega jih je samo v Nemčiji 35 zaprosilo za politični azil. Po poročanju Stockholm Center for Freedom je turški diplomatski zbor v shizofrenem razsulu, saj so odstavljeni kadri, ki so jih na hitro dopolnili, pod čedalje večjim pritiskom. Organizacija poroča, da je iz diplomatskih krogov slišati, da je nekoč zgledna turška diplomacija v mrzličnem iskanju notranjih in predvsem zunanjih sovražnikov. Diplomati so tako pod pritiskom iskanja “terorističnh” elementov, zaznati pa je tudi povečan pritisk v notranje zadeve posameznih držav.

Zanimalo nas je, ali je tovrstno početje skladno z mednarodnim pravom. Vasilka Sancin, izredna profesorica na katedri za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani poda odgovor in kontekstualizacijo:

////////////izjava////////////

S kakšno pravno podlago pa se države, kot sta Turčija in Izrael, poslužujejo teh prijemov - torej vplivanja na nevladne organizacije?

////////////izjava////////////

Takšno delovanje je običajno, saj ga prakticira tudi Izrael. Seveda pa dejstvo, da je v diplomatskih krogih nekaj normalno, še ne pomeni, da je tudi sprejemljivo. Če ni zakonskega okvira, ki bi preprečeval tovrstne posege, potem je na angažirani javnosti, da tovrstne ekscese spremlja  in jih polemizira. Eno je, da veleposlaništva lahko takšne posege izvajajo, nekaj popolnoma drugega pa, da to počnejo neproblematizirano.

Četudi gre za pravno nesporno dejanje, je torej vseeno potrebno osvetliti še drugo plat medalje. Zakaj je na slovenskih tleh sporno objaviti tako razstavo? Oziroma, na koga se prevesi odgovornost, če pravniki pritiskov na nevldane organizacije ne morejo preprosto obsoditi? Za odgovor na ti dve vprašanji smo se obrnili na evropskega poslanca Iva Vajgla, nekdanjega člana delegacije Ep-Turčija:

////////////izjava////////////

In če smo že pri terorističnih razstavah: v Düsseldorfu je na ogled razstava Terror komplex, ki raziskuje medijsko prezentacijo Islamske države. Ali je turška diplomacija protestirala tudi tam, nismo uspeli ugotoviti.

*Naslovna fotografija je ena izmed fotografij z umaknjene razstave.

info: Kurdske YPG borke. Dodano na splet  25, junija 2015. FLICKR: Kurdishstruggle, YPG Album, Creative Commons (CC BY 2.0). Dostopno na: https://www.flickr.com/photos/kurdishstruggle/19147321485