Tretji konec Mure

Tretji konec Mure

Aktualno-politična novica
2. 7. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

Ko so se včeraj delavke murskosoboškega podjetja Arum prvič po državnem prazniku vrnile na delo, so izvedele, da bo šlo podjetje, v katerem so delale, v stečaj. Velika večina izmed njih je to doživela že tretjič. Najprej v nekdajnjem teksilnem velikanu Mura, nato v Aha Muri in sedaj v Arumu, se pravi Muri, prebrano nazaj. Včerajšnje dogodke povzame predsednica sindikata zaposlenih v Arumu Jolanka Horvat:

Izjava

Da je Arum v težavah, je bilo jasno že konec lanskega leta, ko so zaposleni plače začeli prejemati po delih, močno pa je zamujal tudi regres, ki še danes ni povsem izplačan. Kot pravi novinar murskosoboških časopisov Vestnik in Večer ter dolgoletni opazovalec Mure Janez Votek, se s tečajem končuje zadnje poglavje Murine zgodbe.

Izjava

Arum je zrasel iz ostankov Aha Mure, ki je nastala iz stečajne mase nekdanje Mure, ki je propadla leta 2009. Aha Mura, ki jo je nasledila, je svoj konec doživela julija leta 2014, eno leto kasneje pa je bil ustanovljen Arum. Več o nastanku Aruma pove Votek.

Izjava

Kot pravi Votek, je razlog za stečaj enak kot pri Aha Muri in pred tem Arumu, pogodbeno delo pod ceno, ki bi omogočalo rentabilno poslovanje podjetja. Po ustanovitvi so podjetje nekaj let nad vodo držale subvencije za zaposlitve in subvencije iz zakona o razvojni podpori pomurski regiji. Arum je za zaposlitev 217 oseb skupno prejel povračilo prispevkov v višini 730.628 evrov. To pa ni moglo spremeniti dejstva, da je bila cena, ki jo je Arum iztržil za šivanje oblek svojih poslovnih partnerjev, prenizka.

Izjava

Poslovanje Aruma se je letos še poslabšalo. Poslovno sodelovanje je prekinil eden največjih partnerjev, italijanski Lubiam, ki je Arumu prinesel približno tretjino posla, okoli 130 tisoč evrov na mesec. Arum je v zadnjem času šival za okoli deset različnih znamk, cena pa je bila pri vseh okoli 17 centov na minuto šiviljskega dela. 

 

Lastnik in direktor Aruma Dušan Gobomc je z Muro povezan že vrsto let. Svojčas je bil tehnični direktor Mure, nato vrsto let član njene uprave, kjer je ostal, tudi ko je nastala Aha Mura, kjer je bil zadnji direktor. 

Izjava

Mura je bila svojčas eno največjih podjetji v Sloveniji in je ob svojem vrhuncu zaposlovala okoli 6.000 ljudi. Več o zgodbi Mure pove Votek.

Izjava

Votek sicer meni, da bi Mura morda s spremembo poslovnega modela takrat lahko preživela, če bi namesto v povečevanje proizvodnje za pogodbene partnerje poskušala prodreti na evropske trge z razvojem svoje znamke. Nekaj podobnega velja tudi za Arum, ki je ostal ujet v odvisnosti od pogodbenega šivanja, kjer je bil soočen z konkurenco iz držav z nizko ceno dela. 

Izjava

Ker ni verjetno, da bi se po dveh propadlih poskusih spet našel kdo, ki bi poskušal ohraniti “zdravo jedro” podjetja, to pomeni, da bo 245 zaposlenih ostalo brez dela. O tem, kaj jih čaka, glavna sindikalistka Jolanka Horvat.

Izjava

Gospodarska slika v Prekmurju je sicer precej boljša, kot je bila leta 2015, ko je Arum prevzel poslovanje propadle Aha Mure. A kot pravi Votek, za mnogo delavk to ne pomeni kaj dosti.

Izjava

Če že kaj, je boljše gospodarsko stanje pomenilo, da je bila država manj zaskrbljena zaradi socialnih posledic zaprtja Aruma in izgube okoli 250 delovnih mest. Mnogi zaposleni zamerijo državi, da jim ni bolj stopila naproti. Furs ni želel popustiti pri blokadi računov. V reševanje podjetja se je v zadnjih tednih sicer vključilo tudi ministrstvo za gospodarstvo. Kot je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti, je Gobomcu predlagal, naj podjetje pripravi terminski program odplačevanja dolga do Fursa in načrt prestrukturiranja, kar je bil predpogoj za državno pomoč. A s to pomočjo bi morala soglašati tudi Evropska komisija. Vse to je bilo precej pozno za Arum. Delavci si sedaj želijo, da bi se stečajni postopek začel čim prej, da bi se jim čimprej iztekel odpovedni rok in da bi lahko začeli prejemati denar iz jamstvenega sklada. Še vedno niso namreč prejeli plače za maj, brez prihodkov pa se pač ne dá živeti. 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness