Trumpova cesta v Karabah
Armenski premier Nikol Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev sta v petek v Washingtonu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom kot pričo podpisala dogovor o parafiranju mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom. Parafirani mirovni sporazum, ki končuje 37 let trajajoč in dolgo zamrznjeni konflikt, priznava azerbajdžansko oblast nad septembra 2023 zasedenim Gorskim Karabahom. Dogovor o parafiranju pa vsebuje točko, ki podeljuje Združenim državam Amerike ekskluzivno pravico razvoja Zangezurskega koridorja, ki preko armenskega ozemlja ob iranski meji povezuje glavno azerbajdžansko ozemlje z njegovo avtonomno eksklavo Nahičevan. Koridor je ob tem dobil novo poimenovanje in sicer Trumpova cesta mednarodnega miru in razcveta, krajše TRIPP.
Trump je dejal, da je počaščen, a da se tega ni domislil sam. Za to čast se zahvaljuje Armencem. Da bo čast še večja, sta Alijev in Pašinjan razglasila Trumpa za vrednega Nobelove nagrade za mir. Hvaležen za hvaležnost je ameriški predsednik z Armenijo in Azerbajdžanom podpisal še trgovinske in energetske sporazume.
Trump je v objavi na njemu osebno namenjeni kopiji Twitterja Truth Social dejal, da gre za »uradno ceremonijo ob podpisu mirovnega sporazuma«, zasluge za konec vojne pripisal svojemu posredništvu in se pozabil zahvaliti za pozornost. Pri v petek podpisanem dogovoru v resnici ne gre za mirovni sporazum, temveč besedilo govori o parafiranju mirovnega sporazuma, v angleščini »initialing«. To je formalna potrditev, da so pogajanja o do sedaj vpisanih točkah sporazuma zaključena. O večjem delu besedila parafiranega mirovnega sporazuma sta se obe strani sicer dogovorili marca brez posrednikov. Na podpis ta končni sporazum še čaka.
Kaj so Pašinjan, Alijev in Trump v petek podpisali, podrobneje razloži Clare Nuttall, novinarka portala Bne Intellinews.
Besedilo marca sestavljenega mirovnega sporazuma sta vladi Armenije in Azerbajdžana po ceremoniji v Beli hiši javno objavili. Sporazum vključuje medsebojno priznavanje ozemeljske integritete in začetek postopka natančne razmejitve med državama na podlagi meje med nekdanjima sovjetskima republikama Azerbajdžan in Armenija. S tem Armenija priznava azerbajdžansko oblast nad ozemljem nekdaj večinsko armenskega Gorskega Karabaha, ki je bil del Sovjetske republike Azerbajdžan, po razpadu Sovjetske zveze pa se je od Azerbajdžana odcepil kot Republika Arcah. Armensko prebivalstvo je iz Karabaha po azerbajdžanski zasedbi pred slabima dvema letoma zbežalo, o možnosti vrnitve pa sporazum ne govori.
Poleg tega sporazum predvideva odhod vseh sil tretjih držav z obmejnega območja. Teh na azerbajdžanski strani meje ni, armensko stran pa so pred azerbajdžanskim vdorom ščitili ruski vojaki in opazovalci iz držav Evropske unije. Vladi Armenije in Azerbajdžana sta na Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi naslovili skupno prošnjo za razpust Minske skupine. S tem je armenska vlada ugodila enemu od dveh azerbajdžanskih pogojev za dokončen podpis mirovnega sporazuma, na katera marca odgovor ni bil znan. Drugi azerbajdžanski zahtevi po spremembi armenske ustave tako, da v njej ni členov, ki bi jih bilo mogoče interpretirati kot ozemeljske zahteve, armenska vlada glede na objavljeno besedilo še ni ugodila. Kot ocenjuje Nuttall, bo iz notranjepolitičnih razlogov premier Pašinjan to težko dosegel.
Za Armenijo ugodnejši kompromis je Trumpova cesta mednarodnega miru in razcveta pod nadzorom Združenih držav kot tretje strani. Odprtje koridorja preko armenskega ozemlja do azerbajdžanskega Nahičevana je bila zahteva azerbajdžanske vlade.
Kakšne koristi lahko od razvoja koridorja pričakujejo v Združenih državah, pojasni Nuttall.
Svetovalec iranskega ajatole Alija Hameneja Ali Akbar Velajati je sporočil, da veljavnosti dogovora o ameriškem nadzoru nekdanjega Zangezurskega koridorja ne bodo priznali. Pri tem se sklicujejo na možnost, da bi Združene države Trumpovo cesto ob meji z Iranom uporabljale za vojaški transport. Potencialne nevšečnosti Trumpove ceste mednarodnega miru in razcveta za Iran komentira sogovorka.
Armenija je tako še korak bližje k priznanju poraza v vojni z Azerbajdžanom. Slavi pa ameriški predsednik Donald Trump, ki je dobil svojo cesto.
Dodaj komentar
Komentiraj