Adijo, Arcah!
Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da je približno 100 tisoč od 120 tisoč prebivalcev samooklicane armenske republike Arcah iz Gorskega Karabaha že pobegnilo v Armenijo. Na teren je prispela tudi delegacija Združenih narodov, da bi ocenila humanitarne potrebe. Množični eksodus Armencev sledi azerbajdžanskemu zavzetju enklave pred dvema tednoma, ko je azerbajdžanska vlada po enodnevni »protiteroristični« operaciji, kakor so jo oklicale azerbajdžanske oblasti, razglasila zmago. Vojaško operacijo je azerbajdžanska vlada utemeljila z domnevno prisotnostjo armenske vojske v Gorskem Karabahu, kar je vlada v Erevanu zanikala. Oblasti Arcaha, armenske separatistične entitete, so pristale na razorožitev in ukinitev institucij republike Arcah do prvega januarja prihodnjega leta. Od Kultivatorja, v katerem smo obravnavali prve dni po azerbajdžanskem zavzetju enklave, so do danes, tako se zdi, Azerbajdžanci dokončno zatrli plamen armenskih separatistov.
Gorski Karabah po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu, samostojnosti samooklicane republike Arcah pa v njenih tridesetih letih obstoja ni priznala niti ena država članica Združenih narodov. Sodobne meje med Azerbajdžanom in Armenijo so zarisali v času Sovjetske zveze. Avtonomna oblast Gorskega Karabaha je v Sovjetski zvezi sodila pod Zvezno sovjetsko republiko Azerbajdžan. Že leta 1988 je v Gorskem Karabahu izbruhnila prva vojna med Azerbajdžanci in Armenci, ki so jo zanetili Armenci z željo po avtonomiji. Vojna v Gorskem Karabahu je trajala do leta 1994, ko je misiji Združenih narodov uspelo vzpostaviti mir. Od takrat se je zgodilo več manjših spopadov.
Nova večja vojna se je zgodila konec leta 2020. Azerbajdžan, okrepljen z izraelskim orožjem in s Turčijo na svoji strani, je tedaj v šesttedenski vojni zasedel južni del Gorskega Karabaha, ki meji na Iran. Edina povezava med Armenijo in Gorskim Karabahom je ostal Lačinski koridor. Tega bi morale po mirovnem sporazumu s konca leta 2020 nadzirati ruske mirovne sile, a so ga najprej azerbajdžanski okoljski aktivisti, nato pa kar vojska blokirali. Zdaj Armenci iz Gorskega Karabaha bežijo prav po tem koridorju. Profesorja socialne zgodovine Bližnjega vzhoda na Univerzi v Leidnu, Touraja Atabakija, smo vprašali, kaj ruske sile zdaj počnejo na terenu.
Kdo potemtakem nadzira beg Armencev skozi Lačinski koridor?
Po podatkih armenske vlade je točno število beguncev iz Gorskega Karabaha 100.417. Na zadnjem popisu prebivalstva v separatistični republiki Arcah je v Gorskem Karabahu prebivalo okoli 120 tisoč Armencev. Atabaki ocenjuje, da je Armenija zmožna sprejeti tolikšno število beguncev, saj jih večina nadaljuje pot v Rusijo.
Večina mest in naselij v Gorskem Karabahu je zdaj praznih, po ulicah pa leži razmetana lastnina njihovih nekdanjih prebivalcev. Stanje v glavnem mestu Arcaha, Kharkendiju, je za katarsko Al Džaziro opisal njihov poročevalec Osama bin Džavaid.
Ali bodo zapuščena bivališča zdaj naselili Azerbajdžanci?
Okrog 20 tisoč Armencev, ostalih v Gorskem Karabahu, je po trditvah Atabakija v glavnem starejših, invalidnih ali etnično mešanih prebivalcev, ki zaupajo obljubam azerbajdžanske vlade o mirni reintegraciji.
Vlada v Erevanu je na Meddržavno sodišče Združenih narodov vložila prošnjo za zaščito preostalih armenskih prebivalcev v Gorskem Karabahu pred morebitno diskriminacijo. Armenski premier Nikol Pašinjan je eksodus armenskega prebivalstva iz Gorskega Karabaha tudi že označil za etnično čiščenje. Azerbajdžanska vlada obtožbo zanika ter preostale Armence v Gorskem Karabahu poziva k reintegraciji v azerbajdžansko družbo. Atabaki ocenjuje, da je reintegracija Gorskega Karabaha za Azerbajdžance priložnost za dober piar in da se bodo svojih obljub zaradi tega tudi držali.
Azerbajdžanski generalni državni tožilec Kamran Alijev je dejal, da državno tožilstvo uvaja kazensko preiskavo domnevnih vojnih zločinov, ki jih je po njegovih navedbah zagrešilo okoli 300 separatističnih uradnikov.
Z zaprtjem vprašanja Gorskega Karabaha ostaja za azerbajdžansko vlado odprto še vprašanje azerbajdžanske eksklave Nahičevan, ki leži na jugu Armenije. Azerbajdžanci lahko trenutno v Nahičevan ali iz njega potujejo le skozi Iran, saj Gorski Karabah in Nahičevan loči pas ozemlja Armenije. Azerbajdžanska vlada se zavzema za vzpostavitev prehoda iz Azerbajdžana do eksklave Nahičevan skozi armensko regijo Zangezur, ki meji na Iran. To naj bi jim po njihovi interpretaciji omogočala določila devetega člena mirovne pogodbe z Armenijo, sklenjene po azerbajdžanski zmagi v šesttedenski vojni. Azerbajdžanci so kot kompromis za vzpostavitev koridorja skozi Zangezur ponujali prost prehod Armencev skozi Lačinski koridor, kar pa zdaj po razpustitvi separatistične republike Arcah ni več mogoče. Prejšnji teden sta se v Nahičevanu sestala azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Oba predsednika sta podprla nadaljnja pogajanja za vzpostavitev zangezurskega koridorja. Kot pove Atabaki, je trenutno za koridor zainteresiran predvsem Erdoğan.
Azerbajdžan v primeru neuspešne diplomatske rešitve v Zangezurju ne bi odlašal s še eno vojaško konfrontacijo, OFFsajd zaključuje Atabaki.
Vir fotografij: Marcin Konsek - Wikipedia commons, Mapeh - Wikipedia commons
Dodaj komentar
Komentiraj