Turški poker
Včeraj so lahko turški državljani na referendumu glasovali o ustavnih spremembah, ki bi parlamentarni sistem spremenile v predsedniškega. Spremembe zajemajo možnost predsednika, da imenuje ministre, višje državne uradnike in 12 od 15 članov ustavnega sodišča, lahko izdaja dekrete, ima nadzor nad državnim proračunom, ustanavlja javne institucije, skliče predčasne parlamentarne ali predsedniške volitve ter lahko tudi de iure ostane povezan s svojo stranko, parlament pa ima močno omejeno možnost interpelacije.
Za spremembe je na referendumu glasovalo 51 odstotkov volivcev. Vendar rezultata ne priznavata glavni opozicijski stranki, to sta kemalistična Republikanska ljudska stranka, krajše CHP, in prokurdska Ljudska demokratska stranka, krajše HDP. Izjavili sta namreč, da je okrog 2 milijona glasovnic, kar znaša 4 odstotke, nelegalnih. Tudi predsednik volilnega sveta je povedal, da so pravila spremenili tako, da so upoštevali tudi glasovnice brez državnega žiga. Več razloži Berk Esen z Univerze Bilkent:
V mestih Siirt, Mardin in Batman je volilna komisija članom CHP-ja in HDP-ja preprečila, da bi sodelovali v volilnih komisijah. A tudi pred referendumom je bila kampanja proti spremembam otežena. Več Esen:
Kampanjo proti spremembam sta vodili predvsem druga in tretja največja parlamentarna stranka, kemalistična CHP in prokurdska HDP.
Proti je glasoval tudi velik del Stranke nacionalističnega gibanja, krajše MHP, katere vodstvo je sicer podprlo spremembe. Frakcijo, ki vodi stranko in je podprla spremembe, opiše zgodovinar Alp Kayserilioglu:
Opozicijo glavni frakciji Bahcelija vodi Meral Aksener, ki sicer nima vodstvenih položajev v stranki, ima pa večinsko podporo volilne baze. Ta frakcija je spremembam nasprotovala.
Poleg te frakcije je spremembam nasprotovala še manjša Patriotska stranka oziroma VP, ki jo vodi Dogu Perincek, kljub vse tesnejšemu povezovanju z AKP. Stranko opiše Kayserilioglu:
Glavna politična zahteva Perincekove stranke je zavzemanje za geopolitično ravnotežje med Rusijo in Zahodom. Mednarodne zveze so AKP-ju pomagale pri diplomatskih stikih s Sirijo.
Kljub zmagi na referendumu pa Erdogan še nima zagotovljenega stabilnega položaja. Poleg nestanovitnosti političnih zvez med strankami se Turčija verjetno nahaja na robu ekonomske krize, kljub nekaterim ukrepom, ki jih je pred referendumom izvedel Erdogan, da bi stanje gospodarstva izgledalo bolje. Zaključi Gareth Jenkins z Inštituta za varnostna in razvojna vprašanja v Istanbulu:
Dodaj komentar
Komentiraj