Ukrajinska umetnost dogovora
Prejšnjo sredo sta ameriški finančni minister Scott Bessent in ukrajinska gospodarska ministrica ter podpredsednica vlade Julija Sviridenko v Washingtonu podpisala sporazum o redkih zemljah in kritičnih rudninah. S sporazumom državi ustanavljata skupni sklad, preko katerega bosta delili dohodek od izkoriščanja ukrajinskih naravnih virov. To vključuje rudna bogastva ter nafto in zemeljski plin. V tako imenovani sklad za obnovo in investicije bo Ukrajina primorana prispevati 50 odstotkov dohodka od novih licenc za pridobivanje z dogovorom določenih surovin. Vladi sta tako po dveh mesecih nadaljnjih pogajanj končno sprejeli dogovor, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump zahteval že februarja, vendar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski od podpisa odstopil prav na predvideni dan sklenitve sporazuma.
Določbe dejansko podpisane različice sporazuma so za Ukrajino veliko milejše kot sporazum, ki ga je Zelenski dobra dva meseca prej skoraj podpisal. Novodogovorjeni sporazum se nanaša samo na nove licence. Ukrajini tako v sklad ne bo treba vplačevati prihodkov od že začetih ali v sklopu državnega proračuna načrtovanih projektov. Nahajališča ostajajo v ukrajinski državni lasti, prav tako sporazum ne vključuje nobenih zahtev po privatizaciji rudarskih, naftnih in energetskih podjetij. Razlike med prvo in dokončno različico sporazuma predstavi Ben Aris, urednik portala BNE Intellinews.
Sporazum govori o redkih zemljah in kritičnih rudninah. Ukrajina ima zaloge tako imenovanih kritičnih surovin, kot so litij, titan in grafit, ter nahajališča nafte, zemeljskega plina in oglja. Redkih zemelj, ki se uporabljajo v visoki tehnologiji, je na ukrajinskem ozemlju v resnici zelo malo. Kot pojasnjuje sogovorec, so trditve o ukrajinskih virih redkih zemelj neosnovane in plod špekulacij, ki izvirajo iz poročila Natovega centra odličnosti za energetsko varnost v Litvi.
Rudniki na nahajališčih večine teh surovin še ne obstajajo in po mnenju sogovornika sklad tako še vsaj desetletje ne bo prinašal dobička.
Kot smo omenili, sta vladi sklenitev sporazuma načrtovali že konec februarja, vendar sta se Zelenski in Trump na predvideni dan podpisa med novinarsko konferenco sprla, srečanje v Washingtonu pa je Zelenski predčasno zapustil. Trump je zahteve Zelenskega po ameriških varnostnih zagotovilih zavrnil, češ da sta poslovni dogovor in rusko spoštovanje do njega osebno zadostni zagotovili za mir. Zelenskega je nato obtožil izzivanja tretje svetovne vojne in nehvaležnosti ter dejal, da bi Ukrajina vojno brez ameriške pomoči že zdavnaj izgubila. Čez nekaj dni je Trump ukazal ustavitev vse vojaške pomoči Ukrajini. Sledilo je nadaljevanje pogajanj za premirje z Rusijo, ki jih povzema Aris.
Trump je dogovor sprva zahteval kot poplačilo za ameriško vojaško pomoč Ukrajini. Novi dogovor ne omenja nobenega dolga Združenim državam za pretekla tri leta orožarskih pošiljk in usposabljanj ukrajinskih vojakov, ampak govori le o prihodnji vojaški pomoči.
To nadaljno vojaško pomoč bo ukrajinska vlada po mnenju sogovorca sposobna odplačati.
Končni dogovor še vedno ne vključuje varnostnih zagotovil, ki jih je od ameriške vlade zahteval Zelenski in ki so bile del spora, zaradi katerega do podpisa v prvem poskusu ni prišlo.
Kakšen je glede na vse opisano pomen dogovora za ameriško in ukrajinsko stran, opiše sogovorec.
Do končnega dogovora je prišlo po srečanju med Zelenskim in Trumpom na pogrebu papeža Frančiška. Za konec sogovorec dogovor ocenjuje kot ugoden za Ukrajino v gospodarskem smislu, vendar tudi kot oviro za nadaljnja pogajanja z rusko vlado o končanju vojne.
OFFsajd sta pripravila vajenka Izabella in Matej.
Komentarji
Podlaga je na mestu! Trump je tak blefer, da se delboy skrije.
Komentiraj