Una t’m, k’ jo uničujejo
V začetku meseca se je pričela izgradnja mini hidroelektrarne v neposredni bližini izvira reke Une na Hrvaškem. Področje je zaščiteno kot hidrološki spomenik in je del omrežja Natura 2000, zato so se v reakcijo na gradnjo kmalu začeli protesti. Od takrat sporadično potekajo na obeh straneh meje med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, katere naravni del tvori reka Una. Na bosanski strani meje so področje zaščitili tudi kot Nacionalni park Una, katerega uprava je med organizatorji protestov. V današnjem OFFsajdu si bomo pogledali, kaj vse je sporno pri gradnji hidroelektrarne na tem področju.
Izvir reke Une v naselju Donja Suvaja, imenovan Vrelo, je najgloblji kraški izvir na Hrvaškem in peti najgloblji na svetu. Dna še niso dosegli, a je izvir potrjeno globok vsaj 248 metrov. Vrelo s kanjonom v skupni dolžini 150 metrov je jugoslovanska vlada leta 1968 označila za zaščiten hidrološki spomenik. Ko se je Hrvaška pridružila Evropski uniji, pa so celoten zgornji tok reke na Hrvaškem uvrstili med območja ekološkega omrežja Natura 2000. V Bosni in Hercegovini je večina porečja del Nacionalnega parka Una. Ker je reka tako zaščitena in predstavlja simbol lokalnega ponosa, je odločitev, da na njej zgradijo hidroelektrarno, prebivalce razburila in povzročila, da se podajo na ulice, ali raje, na izvir. Še dodatno pa jih je razburilo dejstvo, da so zaradi začetka gradnje nekatere vasi več dni ostale brez pitne vode. Zoran Torbica iz državljanske platforme Moj Srb – Srb je naselje blizu izvira – pove več o tem, zakaj protestirajo.
Protesti so se s Hrvaške kmalu razširili tudi v Bosno in Hercegovino, kjer je organizacijo protestov delno prevzel kar Nacionalni park Una. Čeprav je največji razlog za proteste v Bosni in Hercegovini, da bi hidroelektrarna vplivala tudi na tok reke v državi, potekajo tudi v znak solidarnosti z njihovimi sosedi. Torbica pove več o tem, kako se povezujejo preko meje.
Politična podpora protestnikom večinoma prihaja iz Bosne in Hercegovine, medtem ko je hrvaški politični vrh na dopustu. Okoljsko ministrstvo Federacije Bosne in Hercegovine je na hrvaške oblasti naslovilo prošnjo po predložitvi dokumentacije o izgradnji elektrarne, a odgovora še niso prejeli. Podobno prošnjo so izrazili tudi na okoljskem ministrstvu Republike Srbske, kjer je porečje Une zaščiteno kot naravni park. Hrvaško kritizirajo, da pri odločitvi za izgradnjo niso upoštevali mednarodne narave projekta, zato so že napovedali, da se bodo pritožili na ustrezne mednarodne institucije, da ustavijo gradnjo. Kot pojasnjuje Torbica, pa bosanske oblasti niso edine, ki ne vedo dovolj o projektu, temveč je netransparentnost že stalnica gradnje.
Medtem se, tako Torbica, na Hrvaškem ne morejo odločiti, čigava odgovornost je gradnja.
Kot je povedal Torbica, so zavedljive že table na gradbišču, saj navedeni izvajalec v resnici ne obstaja. Tako sploh ni jasno, kdo je izvajalec gradnje. Netransparentno je tudi, kdo so investitorji v projekt. Glavni investitor je, kot piše na naslovni tabli na gradbišču, podjetje Pipra d. o. o., a je tudi tu na tabli naveden napačen naslov, potencialni drugi investitorji pa niso navedeni. Niti ni jasno, zakaj elektrarno gradijo tako blizu izvira, kjer tok ni močan, namesto nižje po strugi. Glede vsega skupaj so, kot je v intervjuju za Al Džaziro povedal Nebojša Rađenović, podžupan občine Gračac, kjer leži izvir, zmedeni tudi na občini. Kot pravi Torbica, se jim zdi v Mojem Srbu situacija zelo sumljiva.
Prisotnost hidroelektrarne ima vedno pomemben vpliv na ekologijo in hidrologijo reke. Že njena gradnja pa ima lahko na okolje nepopravljive posledice, kar je na tako ekološko ranljivem področju še posebej pomembno. Kakšnih obsežnih hidroloških in ekoloških analiz vpliva gradnje na okolje še niso naredili, a kot pove Torbica, je vpliv viden že z golim očesom.
Slovenci ravno v tem času zelo radi dopustujemo na Hrvaškem, a Torbica pravi, naj namesto na Krk vsaj v petek pridemo na izvir Une.
Tako da, narod, zberi se! Slovensko vodo smo že rešili, dajmo še hrvaško!
Dodaj komentar
Komentiraj