V deželi vere in družine otroci za zapahi
V atriju ZRC SAZU bo danes ob 19.00 uri potekalo odprtje razstave slik in risb “Projekt668: Otroci in ženske v zaporih Turčije” mladoletnih migrantk in migrantov, ki so v strahu pred turškimi oblastmi poiskali mednarodno zaščito na Nizozemskem. O razstavi več pove Miha Turk, eden od organizatorjev razstave, ki poteka v organizaciji ZRC SAZU in ob podpori več nevladnih organizacij.
Slike in fotografije upodabljajo usodo žensk in otrok, ki so v Turčiji izvensodno preganjani in zaprti za nedoločen čas. Zadnje poročilo turškega pravosodnega ministrstva, ki je bilo na zahtevo opozicijske Republikanske ljudske stranke objavljeno julija 2017, kot uradno število zaprtih otrok, mlajših od šest let, navaja 668 oseb. O tem več pove Miha Turk.
Po podatkih raziskave inštituta Stockholm center for freedom je v turških zaporih med 16 in 20 tisoč žensk. Samo od marca 2016 do novembra istega leta se je število žensk v izvensodnem priporu povečalo s približno 1150 na prek 3200, neznano pa je tudi število zaprtih otrok. Turk pojasni, da je od lanskega julija število zaprtih najverjetneje preseglo uradna poročila.
Zaprte ženske in otroci so le en del žrtev zatrtega poskusa državnega udara, ki mu je sledilo množično odpuščanje in zapiranje ljudi, ki naj bi bili povezani z religioznim gibanjem Fethullaha Gülena, obtoženim poskusa državnega udara, in kmalu za tem vseh drugih, ki niso izrazili zvestobe Erdoğanu. Več sto tisoč ljudi je bilo odpuščenih iz državnih služb, od ministrov in uradnikov do sodnikov, učiteljev, akademikov in novinarjev. Med več kot sedem tisoč akademiki, ki so bili odpuščeni, je tudi naš sogovornik z ene od istanbulskih univerz, ki je v strahu pred pregonom želel ostati anonimen. V pogovoru je izpostavil mnenje, da je poskus državnega udara orkestrirala vlada in je le izgovor oblasti, da obračuna s politično opozicijo v državi.
V turški družbi so se kmalu vzpostavile skupine, zveste Erdoğanu, ki so v imenu islamističnega nacionalizma terorizirale soseske in ovajale sosede, represivni aparat pa je dobil skorajda neomejena pooblastila. Sogovornik pripoveduje, da je z družino vsakič, ko je kdo potrkal na vrata ...
Medtem ko so se mnogi kritični posamezniki znašli na sodiščih pod obtožbo »žalitve predsednika«, je bilo več tisoč ljudi na podlagi suma »terorizma« brez sojenja priprtih za nedoločen čas. Definicija »terorizma« je postala tako ohlapna, da so se pod to oznako znašli praktično vsi, ki so si drznili kritizirati oblast. Kljub temu da je bil naš sogovornik spoštovan akademik, se je aretaciji zaradi ovadbe sosedov komaj izognil.
Po poskusu aretacije se je sogovornik z družino, tako kot mnogo drugih, pred oblastjo skrival pri sorodnikih in se odločil za beg iz države in iskanje azila v Evropski uniji.
Turško pravosodno ministrstvo je konec marca 2017 prenehalo s spletnim objavljanjem podatkov o inkarceraciji. Po skoraj leto dni starih podatkih je v turških zaporih približno 190.000 ljudi, od tega nekaj manj od 109.000 obsojenih in 80.000 v predkazenskem priporu. Marca 2016 je bilo po uradnih podatkih v začasnem priporu nekaj prek 26.000 ljudi - v statističnem letu, ki ga je presekal domnevni poskus državnega udara, se je tako število priprtih pomnožilo za več kot trikrat.
Naš sogovornik je v Sloveniji s svojo družino v postopku pridobitve mednarodne zaščite in na odgovor Ministrstva za notranje zadeve čaka že 16 mesecev. Za sprožitev azilnega postopka v Sloveniji se je naš sogovornik odločil zaradi strahu pred pregonom s strani turških specialnih enot v Nemčiji in drugih državah Evropske unije s številčnejšim prebivalstvom turških korenin, ki podpirajo Erdogana.
Kljub preteklemu roku za izdajo odločbe ministrstvo njihove prošnje ni niti potrdilo niti zavrnilo, ampak čaka. Kot je povedal Miha Turk, ministrstvo take postopke zavlačuje z zahtevami o dopolnitvi postopka z dodatnimi dokazili.
Zavlačevanje oblasti je sogovorniku in njegovi družini povzročilo zaradi nenehnega čakanja in pasivizacije številne psihološke probleme.
Pojasnil glede azilnih postopkov z ministrstva za notranje zadeve do zaključka redakcije nismo dobili. Sogovornik razlog za zavlačevanje vidi v pričakovanju oblasti, da se bodo on in njegova družina naveličali čakanja in prostovoljno izstopili iz postopka.
Mnogim odpuščenim ali aretiranim turškim državljanom je država onemogočila ponovno zaposlitev v državi ali pa legalen izstop iz države z odvzemom potnih listov ali sprožitvijo mednarodnih tiralic. O posledicah morebitne deportacije nazaj v Turčijo več pove naš sogovornik.
Širšo situacijo pridržanih družin in otrok v turških zaporih pa razloži Lucija Klun, soorganizatorica razstave.
Razstava, ki se danes zvečer ob 19.00 uri odpira v Atriju ZRC SAZU, je nastala tudi na pobudo našega sogovornika. Prepričan je namreč, da je v takšnih primerih nujno spregovoriti.
Miha Turk upa, da bo razstava pripomogla k širši problematizaciji odnosa Slovenije do takšnih vprašanj in spodbudila Ministrstvo za notranje zadeve k premisleku in morebitni pozitivni odločitvi glede dodelitve mednarodne zaščite družinam. Hkrati bi pozitivna odločba obsodila izvensodne procese zapiranja otrok in družin v Turčiji:
Offfsajd je pripravil vajenec Miha.
Dodaj komentar
Komentiraj