V prid pticam, ne profitu
Ljubljansko barje, eno največjih mokrišč v jugovzhodni Evropi in dom raznovrstnih živali, med drugim 98 vrst metuljev, je krhko okolje, ki mu škodujeta tako intenzivno kmetijstvo kot opuščanje kmetijstva. V namen ohranjanja mokrišč in ekstenzivnih travnikov, nujno potrebnih za ohranjanje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, se je 1. januarja letos začel projekt PoLJUBA.
Projekt, ki ga večinsko financira sklad Evropske unije za evropsko kohezijsko politiko, je vreden dobre 4 milijone evrov. V naslednjih 4 letih bodo izvajalci - Krajinski park Ljubljansko barje s partnerji - ohranjali naravno raznolikost predvsem z odkupom zapuščenih kmetijskih površin in njihovo spremembo v mokrišča in travnike, primerne za povečanje populacije ogroženih rastlin in živali. Poleg tega bodo izvajali tudi umik tujerodnih invazivnih vrst iz barja, kot sta zlata rozga ali ameriška sklednica. Na teh zemljiščih, razporejenih po celotnem Ljubljanskem barju, pa bodo kot najemniki ali zakupniki po pravilih Krajinskega parka delovali tamkajšnji kmetje. V današnjem OFFsajdu tako o negativnih učinkih intenzivnega kmetijstva na barje, ukrepih v okviru projekta in interesu kmetov za sodelovanje pri projektu PoLJUBA.
Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, predstavi način ohranjanja mokrišč in ekstenzivnih travnikov.
Ornitolog Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije predstavi konkretne ukrepe, ki jih bo v okviru projekta PoLJUBA izvajalo Društvo.
Kmetje bodo tako v okviru projekta kot najemniki oziroma zakupniki zemljišč pri kmetovanju upoštevali pravila Krajinskega parka. Ta med drugim vključujejo omejitvene roke, kdaj kmetje lahko kosijo, ter določila o tem, kakšna gnojila in koliko teh lahko uporabljajo. Med pravila tudi spada, da morajo kmetijska opravila, ki bi motila razmnoževanje ptic, če se le da, opraviti pred 15. marcem. Kastelic pojasni, da imajo dovolj kmetov, ki so pripravljeni slediti tem pravilom in skrbeti za 30 hektarjev, kolikor so jih za zdaj odkupili.
Uspešnost celotnega projekta tako močno sloni na dobrem sodelovanju med krajinskim parkom in kmeti in na motivaciji kmetov, da sploh sprejmejo skrb za ekstenzivne travnike, ki so mnogo manj profitabilni kot zemljišča za intenzivno pridelavo. V namen ohranjanja ekstenzivnih travnikov kmetje prek Programa razvoja podeželja letno prejmejo subvencijo v višini od 250 do 350 evrov na hektar.
Tomaž Jančar predstavi svoj pogled na politiko subvencioniranja kmetijstva in negativne posledice takšnega subvencioniranja kmetijstva na ptičjo populacijo Ljubljanskega barja.
Poleg intenzivnega kmetijstva pa Barju škodi tudi opuščanje kmetijskih zemljišč, saj se nekdanja mokrišča zaraščajo in postopoma postajajo gozd, s tem pa neprimerno okolje za dvoživke in ptice, ki živijo le v mokriščih.
V okvir projekta spada tudi skrb za Unescovo dediščino: prazgodovinska kolišča. Kastelic pojasni, kako skrb za naravo in skrb za ohranjanje kulturne zapuščine sovpadata.
Dodaj komentar
Komentiraj