V schengenski čakalnici
Hrvaška včeraj ni proslavljala zgolj novega leta, temveč tudi vstop v schengensko in evrsko območje. Medtem ko je hrvaški premier Andrej Plenković z evri že plačal kavico predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, pa je schengenska usoda Romunije in Bolgarije še vedno nejasna. Toni Bračanov, urednik Neodvisnega obalnega radija, ki je ob odprtju obiskal enega od mejnih prehodov, komentira, kaj se dogajalo ob odprtju meje med Slovenijo in Hrvaško.
Evropska komisija je novembra ocenila, da so Hrvaška, Bolgarija in Romunija pripravljene na vstop v schengensko območje. Po mnenju komisije so države izpolnjevale vse zahteve za vstop. Zadnjo besedo o pridružitvi schengenskemu območju imajo notranji ministri schengenskih držav, ki so se sestali v začetku decembra. Avstrija je blokirala vstop Bolgarije in Romunije, Nizozemska pa le Bolgarije.
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je sprva izrazil nasprotovanje kakršnikoli širitvi schengenskega območja, češ da število prošenj za azil v Avstriji kaže na to, da mejni nadzor držav kandidatk ne deluje. Nemčija je zaradi migracij uvedla poostren nadzor na meji z Avstrijo novembra 2015, od takrat pa ga je – tudi zaradi covida-19 – podaljševala vse do danes. Avstrija nadzor v istem obdobju izvaja na notranji schengenski meji s Slovenijo. Jasno je, da notranje meje z uvedbami »začasnih« nadzorov niso tako odprte, kot naj bi bile na papirju. Tudi zato se v Evropski uniji pogovarjajo o novem schengenskem zakoniku, s katerim naj bi bolje uredili uvajanje začasnih nadzorov na notranjih mejah Unije. Glavna točka novega zakonika bo kljub temu predvsem nadzor nad zunanjimi mejami.
V lanskem letu je za azil v Avstriji zaprosilo več kot 100 tisoč beguncev, od tega jih je tri četrtine v Avstriji tudi ostalo. To je krepko več kot prejšnja leta. Avstrijska ljudska stranka se je po korupcijskem škandalu njenega zdaj že politično mrtvega wunderkinda Sebastiana Kurza znašla v situaciji, ko ji je javna podpora močno upadla. V Spodnji Avstriji, ki je trdnjava ljudske stranke, bodo konec meseca potekale deželne volitve. Na njih se po javnomnenjskih anketah ljudski stranki obeta približno 20-odstotna podpora volivcev, kar je skoraj dvakrat manj kot na prejšnjih volitvah. Novi avstrijski kancler Karl Nehammer [nehamŕ], ki je stranko prevzel v teh težkih časih, se je za rešitev tako zatekel k antimigrantski retoriki. Žrtvi tega pa sta postali Bolgarija in Romunija. Po uradnih podatkih Evropske agencije za mejno in obalno stražo državi nista glavni vstopni točki za begunce v Evropsko unijo. A avstrijsko notranje ministrstrstvo je dalo izdelati lastno študijo, ki pa ni javna. Po tej študiji naj bi kar 40 odstotkov prosilcev za azil v Avstrijo prišlo prek Madžarske, vanjo pa iz Romunije in Bolgarije.
Tako Romunija kot Bolgarija sta v schengenski čakalnici že od leta 2011, odločitev evropske komisije o njunem nesprejetju pa je nekaj, s čimer sta se državi že soočali. Več o vlogi Avstrije pri zavrnitvi Romunije v schengensko območje pojasni antropolog Florin Poenaru, ki deluje pri nevladnem projektu CriticAtac.
Sogovornik nam je povedal tudi, zakaj je bila Romunija v trenutnem političnem kontekstu zavrnjena.
Po mnenju sogovornika Romunija ni edina država, ki se sooča z izzivi pri izpolnjevanju kriterijev za vstop v Schengen. Nadzor na mejah, zlasti zunanjih, je namreč pomemben za vse schengenske države.
Poenaru meni, da je v času pandemije novega koronavirusa prišlo do neke vrste zamrznitve schengenskih pravil o prehajanju državljanov med članicami. Vsaka država je namreč vpeljala svoja pravila za vstop oziroma izstop državljanov in tujcev. Sogovorec predstavi svoj pogled na prihodnost schengenskega območja in posledice pandemičnih ukrepov zanj.
Kakšno pa je stališče romunske javnosti do vstopa v schengen?
Nizozemska je sicer sprva podala veto na vstop tako Romunije kot Bolgarije v schengensko območje. Kasneje je država veto proti Romuniji umaknila, še vedno pa nasprotuje vstopu Bolgarije.
Hrvaška se je neodobravanju schengenskih držav uspela izogniti in s tem uspešno postala ena izmed njih. Več o hrvaškem izpolnjevanju pogojev nam pove Milena Zajović iz nevladne organizacije Are you Syrious.
Svet Evropske unije se je poleti že strinjal o splošnem pristopu k reformi zakonika o schengenskih mejah. Reforma predvideva štiri večje spremembe na področju upravljanja migrantske in mejne politike.
Vpeljana naj bi bila nova orodja za boj proti tako imenovani instrumentalizaciji. Ta je sporno definirana kot postopek, ko tretje države izrabljajo migrante in begunce za destabilizacijo Evropske unije. Novi ukrepi na tem področju zato predvidevajo omejitev števila mejnih prehodov na zunanjih mejah Evropske unije oziroma njihovega delovanja. Prav tako naj bi bil poostren mejni nadzor. Drug ukrep, ki ga uvaja tako imenovani splošni pristop, je priprava novega pravnega okvira v primeru hujše zdravstvene krize, kakršno je na primer povzročil covid-19. Določene naj bi bile splošne omejitve prehoda med članicami, pri čemer lahko posamezne članice uvajajo tudi svoja poostrena pravila za vstop oziroma izstop iz države. Določen bo tudi nabor nujnih potnikov, za katere omejitve ne bodo veljale.
Tretji večji ukrep je snovanje pravnega okvira, s katerim bi ponovno uvedli mejni nadzor na notranjih mejah, torej mejah med posameznimi članicami schengenskega območja, prav tako pa naj bi bili uvedeni alternativni ukrepi za tak nadzor. Povečali naj bi učinkovitost policije v regijah držav članic, ki predstavljajo zunanjo mejo schengenskega območja. Vpeljan naj bi bil tudi nov mehanizem obravnavanja nedovoljenega gibanja migrantov z neurejenim statusom znotraj Unije. Mehanizem bi državi članici omogočal, da državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na njenem ozemlju, vrne v državo članico, iz katere so prispeli.
Kaj bi prinesla reforma zakona o schengenskem območju, je pojasnila sogovornica.
Kaj pa bi reforma pomenila za novo schengensko članico?
Očitno je torej, da pri vstopu države v schengensko območje pomembno vlogo igra njen nadzor zunanjih meja. A še pomembneje od tega je, da si država lahko izpogaja politično podporo. Po drugi strani je jasno, da z vsemi začasnimi nadzori notranjih meja schengen ni tako zelo prosto območje gibanja za ljudi, kot naj bi bil. Spremembe schengenskega zakonika bi te notranje nadzore bolje formalizirale, zagotovo pa jih ne bi preprečile.
OFFsajd je pripravila vajenka Neva, mentorirala je Tia.
Slika: Manolo Gomes
Dodaj komentar
Komentiraj