Državni zbor je potrdil spremembo Zakona o socialnem varstvu. Spremembe zadevajo predvsem dve področji: opravljanje pripravništev študentov socialnega dela in financiranje nevladnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti socialnega varstva. Zagato s pripravništvi, ki so večinoma neplačana, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti rešilo na enostaven način. Strokovni sodelavci namreč ne bodo več potrebovali opravljenega pripravništva, temveč le še končan program izobraževanja in strokovni izpit. Nadalje zakon uvaja še dve novi socialni storitvi.

Storitev socialne aktivacije zajema strokovno obravnavo posameznika pri razreševanju kompleksnih socialnih problemov z namenom dviga funkcionalnih, socialnih in delovnih kompetenc. Koordinirana oskrba v skupnosti pa je namenjena osebam z dalj časa trajajočimi boleznimi ali invalidnostjo, obsega pa pripravo načrta pomoči za samostojno življenje v skupnosti.

Slednjo lahko opravljajo domovi za starejše, posebni socialno-varstveni zavodi za odrasle, varstveni delovni centri in socialno varstveni centri za usposabljanje. Prva dva od naštetih lahko opravljata tudi gospodarsko dejavnost, v kolikor je ta namenjena višji kvaliteti življenja in varstva. To je po mnenju poslanske skupine Združene levice, ki nam je sicer za izjavo ni uspelo priklicati, podlaga za nadaljne privatiziranje socialnih storitev.

Spremembe zakonodaje komentirata Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo in Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varnost.