Varčevanje v Triglavskem narodnem parku
Nedolgo nazaj je potekala seja sveta Triglavskega narodnega parka. Na njej so se svetniki seznanili z rebalansom programa dela in s finančnim načrtom za prihodnje leto. Ta je že zadnjih nekaj let minimalen in zadostuje predvsem za plače zaposlenih in plačilo osnovnih materialnih stroškov, medtem ko razvojna sredstva in naložbe ostajajo zanemarljive.
Razlog za takšno stanje, ki se vleče od leta 2012, je bilo zmanjšano državno financiranje. S tem so se Zavodu Triglavski narodni park predvideni prihodki takrat znižali za dober milijon evrov. Posledično se je tudi proračun zavoda zmanjšal z 2,45 milijona evrov v letu 2011 na 1,45 milijona v naslednjem letu.
Program dela takratnega direktorja Martina Šolarja je padel v vodo, zavod pa se je moral zaradi čez noč upadlih prihodkov in zavez financiranja projektov zadolžiti. Leta 2013 je zato sledila priprava sanacijskega načrta. Več pojasni Peter Skoberne, ki je bil v začetku sanacije vršilec dolžnosti direktorja zavoda.
Leta 2014 je na primer proračun znašal okoli 1,43 milijona evrov, od tega je bilo za plače namenjeno 1,1 milijona evra, za materialne stroške nekaj manj kot 300.000 evrov, za investicije pa zgolj 10.000 evrov. Posledice proračuna, ki zavodu omogoča zgolj preživetje, pojasni namestnik predsednika sveta Matjaž Kralj.
Prav tako pa zavod ne more zaposlovati novega kadra, zaradi česar trpi tudi izvedbeni program.
Ker so bili poskusi iskanja ustreznega direktorja za vodenje zavoda neuspešni, je vršilec dolžnosti direktorja postal Bogomil Breznik. Prav to, da je ministrstvo imenovalo njega, je sprožilo upor v svetu, ki je večinsko glasoval proti njegovemu imenovanju z razlogom, da kandidat ni seznanjen s področjem dela. Ker pa mnenje svetnikov ni bilo zavezujoče, je Breznik kljub temu nastopil funkcijo. Svoje videnje dela sedanjega vršilca dolžnosti pojasni član sveta Miro Eržen.
Breznik je svojo funkcijo nastopil z idejami o komercializaciji programa zavoda in načrti, kako ustvariti lasten prihodek. Takšen načrt je bil kmalu soočen z realno situacijo, vloga Breznika pa se je reducirala na zmanjševanje dolga in izplačila plač. Posledično je zavod skorajda prenehal opravljati primarne naloge naravovarstva in razvoja parka.
Seveda pa Javni zavod Triglavski narodni park ni edini s tako usodo. V podobnem stanju so se znašle mnoge podobne institucije. OFFsajd zaključuje Eržen.
Za komentar razmer smo sicer skušali dobiti tudi vodstvo Zavoda Triglavski narodni park, ki pa do zaključka redakcije ni podalo odgovora.
Dodaj komentar
Komentiraj