Več delovnih nedelj
Danes je bila podpisana nova kolektivna pogodba za dejavnost trgovine. Na sindikalni strani sta podpisnika reprezentativni Sindikat delavcev v trgovini in Svet gorenjskih sindikatov, za stran kapitala pa so svoj podpis prispevali Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za trgovino in Gospodarska zbornica Slovenije. Nova kolektivna pogodba bo stopila v veljavo septembra, v nekaterih delih 1. januarja prihodnje leto, veljala pa bo 4 leta. Stari kolektivni pogodbi bi se namreč veljavnost iztekla konec letošnjega leta.
Nova kolektivna pogodba črpa iz stare ter iz novembra lani podpisanega aneksa št. 3. Glavne spremembe zadevajo predvsem razporeditve delovnega časa, delo ob nedeljah in praznikih ter višine plač in regresa.
Na današnji tiskovni konferenci Sindikata delavcev v trgovini je njegov generalni sekretar Lado Rožič o poteku pogajanj povedal sledeče:
Ena od glavnih pogajalskih točk sindikata je bila ureditev delovnega časa. Kolektivna pogodba določa, da količina delovnega časa ne sme preseči 56 ur tedensko, vključno z nadurami.
Spremembe so tudi pri presežnih urah v okviru neenakomerne prerazporeditve delovnega časa. V primeru preseženih 2088 ur v 12-mesečnem referenčnem obdobju bo moral delodajalec plačati 60 odstotkov višjo urno postavko za posamezno preseženo uro. Prerazporeditve, ki delavcu ne bodo znane vsaj dan prej, pa bodo morale biti plačane dvojno.
V javnosti se je v zvezi z delovnimi pogoji delavcev in delavk v trgovini največ govorilo o nedeljskem in prazničnem delu. Aneks stari kolektivni pogodbi iz novembra lani je predvidel popolno omejitev dela na deset praznikov letno, nova kolektivna pogodba pa prepoveduje delo na vseh petnajst praznikov, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi.
Delavci so bili po stari kolektivni pogodbi lahko razporejeni na delo petnajst nedelj v letu, po novem pa bo ta številka dvajset nedelj v letu, pri čemer še vedno obstaja mesečni maksimum dveh nedelj. Sindikat trdi, da bo nedeljsko delo sicer bolje plačano.
V dejavnosti trgovine morda še najbolj bodejo v oči nizke plače in njihova počasna rast. V nespecializiranih trgovinah, med katere spadajo supermarketi, povprečna plača znaša blizu 800 evrov. Od začetka leta 2014 je realno narasla za 38 evrov. Andraž Mali iz Centra za družbeno raziskovanje izpostavi več vzrokov: od deregulacije poklica pa do slabega stanja, kar zadeva delavsko organiziranje v trgovini.
Plače so sicer predmet nove kolektivne pogodbe. V tarifnem delu kolektivne pogodbe se s 1.1. 2019 najnižje osnovne plače od I.–V. tarifnega razreda povišajo za 5 odstotkov ter s 1.7. 2019 še za 2 odstotka. Za VI. in VII. tarifni razred pa se najnižje osnovne plače s 1.1. 2019 povišajo za 10 odstotkov. Razlog za neproporcionalno rast plač v višjem tarifnem razredu naj bi bila že predhodna rast v nižjem. Predvideno je tudi usklajevanje plač z inflacijo.
Delodajalci naj bi si prizadevali tudi za znižanje letnega dopusta. Ta ostaja enak, nekoliko se bo povečal le članom reprezentativnega sindikata.
Dodaj komentar
Komentiraj