Več kot fer, Poljskafer
Odkar je parlamentarno oblast novembra lani na Poljskem prevzela stranka Zakon in pravičnost, krajše PiS, se odnosi z Evropsko unijo zaostrujejo. Stranka Zakon in pravičnost Evropo razburja z močnim vplivom na medije, politizacijo sodstva in veliko regresijo na področju pravic žensk. Na drugi strani pa na ekonomskem področju izvaja ukrepe, ki se jih ne bi sramovala marsikatera deklarativno leva vlada. Tako smo letos že spremljali jadikovanje evrokratov ob uvedbi davka na bančni in zavarovalniški sektor. Najnovejši zaplet prihaja v obliki preiskave Evropske komisije, ki jo je slednja sprožila ob uvedbi davka za trgovinski sektor. Ta prinaša progresivno obdavčitev za maloprodajne trgovce, kar bi disproporcionalno prizadelo tuje trgovske verige. Kako se torej najnovejša davčna reforma maloprodaje vklaplja v širšo ekonomsko politiko stranke PiS, pojasni sociolog Gavin Rae z Univerze Kozminski v Varšavi.
Preden pa vzkliknete socializem, Rae nadaljuje.
Vrnimo se k davku za supermarkete. Poljski parlament je namreč julija letos implementiral davčno shemo, veljavno za podjetja, ki se na Poljskem ukvarjajo z maloprodajo. Davek je stopil v veljavo 1. septembra, zapadlo pa ni še nobeno plačilo. Gre za progresivno obdavčitev, pri kateri je kriterij mesečni promet. Obdavčitev uvaja tri davčne razrede, prvi z ničodstotno davčno stopnjo velja za tiste z mesečnim prometom do 3,92 milijona evrov. Drugi davčni razred velja za tiste z do 39 milijonov mesečnega prometa, nosi pa 0,8-odstotno davčno stopnjo. Tretji razred velja za podjetja, ki na mesec obrnejo več kot 39 milijonov in se bodo morala posloviti od 1,4 odstotka svoje davčne osnove.
Ob pregledu sicer lahko ugotovimo, da pod najvišji davčni razred padejo večinoma tuji maloprodajni giganti. Govorimo na primer o britanskem Tescu, francoskem Auchanu in portugalskem Jeronimu Martinsu, ki skupaj obvladujejo okrog petino trga. Panevropska lobistična skupina za te trgovce Eurocommerce je izračunala, da bi 10 največjih tujih podjetij plačalo okrog 95 odstotkov celotnega davka. To jim seveda ni bilo všeč, zaradi česar so ostro protestirali pri Evropski komisiji.
Ta je naposled le uslišala krvaveča srca trgovskih gigantov in proti davku zagnala preiskavo. Greh davčne sheme naj bi bila nedovoljena državna pomoč. Poljaki so medtem davek že preklicali in napovedali, da gre izpad dohodka na škodo programov socialne države, kot je na primer program za dobrobit otrok “500+”. Več o naravi ukrepa preiskave pa pove Pablo Ibáñez Colomo, profesor prava na London School of Economics.
Prepoved državne pomoči izvira iz 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Omenjeni člen kot pomoč šteje, citiramo; vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali kakršnakoli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, konec citata.
V primeru Poljske naj bi bila progresivna obdavčitev protipravna zato, ker domači subjekti, ki predpostavljeno dosegajo manjši promet in so posledično uvrščeni v nižje davčne razrede, s tako uvrstitvijo dosegajo konkurenčno prednost pred tistimi z več prometa. To seveda postavlja vprašanje o legalnosti progresivne obdavčitve v Evropi nasploh. Colomo.
Evropska komisija sicer pozorno bdi nad davčnimi sistemi. Odločitev, ki jo je sprejela v zvezi s Poljsko, je tako navdihnjena s strani podobnega primera v Gibraltarju.
Dodaj komentar
Komentiraj