Več plovil in več vprašanj
Vlada je po večletnih prizadevanjih rečnih pomorščakov sprejela Uredbo o uporabi plovil na motorni pogon po reki Ljubljanici. Ta z natančnejšimi pravili in tehničnimi omejitvami delno omogoča plovbo po Ljubljanici od Podpeči in od Bevk do Vrhnike. Novosprejeta uredba dopolnjuje prejšnjo, ki je dovoljevala plovbo z motorjem le do avtocestnega mostu. Uredba določa razširitev plovne poti med Vrhniko in Vevčami. Poleg tega uredba vključuje ureditev zapornic in hidroelektrarn, ki bodo dolgoročno vplivale na plovnost.
Uredba prav tako določa poenotene tehnične omejitve plovil. Maksimalna dovoljena dolžina plovil je po novem 15 metrov. Največja dovoljena moč motorja je 55 kilovatov na uro, največja hitrost pa osem kilometrov na uro. Lastniki plovil bodo morali svoja plovila novim pravilom prilagoditi najpozneje do 31. maja naslednje leto. Dokument prav tako prinaša minimalne spremembe pri dovoljenjih tipih plovil. Za spremljanje veslaških treningov so sedaj dovoljeni motorji z močjo 10 kilovatov na uro. Poleg tega morajo biti vse ladjice opremljene s sistemom za elektronsko sledenje plovil.
Več o novi odredbi pove predsednik Društva rečnih kapitanov Ljubljana Tomo Zupančič.
Uredba je tudi prvi korak za vzpostavitev krožne plovne poti. Gre sicer za začetno fazo izdelave strokovnih podlag za oblikovanje omejitev in možnosti umestitve načrtovanih posegov v prostor. Več o tem Zupančič.
Za omenjeno spremembo odloka so se pomorščaki borili več kot deset let. Spremembo plovnega režima so skupaj predlagale občine Ljubljana, Brezovica, Borovnica in Vrhnika. Občine morajo zdaj sprejeti občinske odloke, kajti v praksi bodo ravno ti najbolj vplivali na plovbo, na primer z določitvijo privezov in drugih omejitev, kot je denimo prepoved prenočevanja na barkah. Kot poudarja sogovornik, je bistvena težava, da pri pripravi dokumentov, kakršna je omenjena uredba, sodelujejo ljudje, ki za to niso pristojni in se ne spoznajo na plovbo.
Sogovornik kot enega od možnih načinov sprotnega reševanja problemov plovbe po slovenskih rekah vidi predvsem v ustanovitvi luških kapetanij. Teh uredba sicer ne predvideva.
Uredba je s svojimi premiki k oblikovanju krožne plovne poti predvsem voda na mlin Mestni občini Ljubljana, ki že leta načrtuje vzpostavitev javnega potniškega prometa po Ljubljanici. MOL bo za omenjeni projekt odštel 55 milijonov evrov. Ideja o vzpostavitvi javnega potniškega prometa po reki Ljubljanici sicer ni nova. Junija 2020 je MOL napovedal, da se bo sistem razvil še istega leta, vendar so potem časovnico zaradi pandemije koronavirusa in zmanjšanih finančnih sredstev zamaknili na naslednje leto, a ideja tudi takrat ni bila realizirana.
Vizijo potovanja po reki je občina ponovno obudila lanskega marca. Po načrtih občine bi po Ljubljanici plule lesene ladjice na sončni pogon, vožnja bi trajala približno eno uro, skupaj s postanki v 13 pristanih, od Sotočja do Livade. Svoje velikopotezne načrte je na tedenski novinarski konferenci pred letom dni predstavil ljubljanski župan Zoran Janković.
V predvidenem konceptu javnega rečnega prometa bi potniki plačevali vožnje s kartico Urbana, pri čemer bi lahko prestopali z avtobusov na ladjice in obratno. Več o taki vzpostavitvi javnega rečnega prometa Zupančič.
Do spremembe uredbe so kritični zlasti okoljevarstveniki, ki poudarjajo, da bo povečana plovnost škodila rečnemu ekosistemu. Na povečano število turističnih ladjic opozarjajo tudi pri Ribiški družini Barje. Po mnenju sogovornika so pomisleki sicer odveč.
Sprememba uredbe bo vplivala tudi na turizem ob Ljubljanici. Kakšen vpliv bo imela in ali obstaja strah, da bi ladjice primarno uporabljali za turiste namesto za javni potniški promet, pojasni sogovornik.
Na javni potniški promet po Ljubljanici bo torej treba še počakati. Vprašanje pa je, ali bodo omenjene spremembe prinesle spremembe za prebivalce mesta ali bodo le še ena atrakcija, namenjena turistom.
Dodaj komentar
Komentiraj