Višje trošarine, a Sloven’c vseen’ na cesto rine
Odhajajoča vlada Janeza Janše je po izteku regulacije cen pogonskih goriv, ki je veljala od 15. marca do konca aprila letos, na pobudo prevoznikov in Obrtne zbornice Slovenije te včeraj ponovno omejila. Najvišjo veleprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina je vlada na včerajšnji dopisni seji določila pri 1,540 evra. Za liter dizla je cena v veleprodaji regulirana pri 1,648 evra. Maloprodajna cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih od danes ne sme preseči 1,560 evra za liter, najvišja dovoljena cena za liter dizla pa je 1,668 evra. Ukrep bo trajal tri mesece, torej do vključno 10. avgusta.
To je že druga uvedba regulacije cen v tem letu, potem ko je tretja vlada Janeza Janše leta 2020 v času izredno nizkih cen nafte regulacijo pogonskih goriv ukinila. 15. marca je vlada prvič ponovno začasno začela regulirati cene, kar se je končalo z začetkom meseca maja. Prva zamrznitev cen se je zgodila pri evru in pol za liter bencina in štirih centih več za liter dizla. Ko so se cene sprostile, so se dvignile za približno 15 odstotkov pri bencinu in 20 pri dizlu. Zadnjič so vsi ponudniki pogonskih goriv, to so Petrol, OMV in Mol, složno, a kot zagotavljajo, ne koordinirano, cene dvignili včeraj zjutraj, torej nekaj ur pred nepričakovano vladno uredbo. Ponovna uvedba reguliranih cen je torej občutno znižala strošek obiska bencinske črpalke, a ga je pustila malce višje kot marca. Medem je cena lahkega kurilnega olja, ki je kemično enako dizelskemu gorivu, ponovno regulirana od novembra dalje.
Cene nafte na reprezentativnih indeksih – za Evropo je najbolj relevanten indeks severnomorske nafte Brent – so trenutno malce nad 100 dolarji za 159-litrski sod. To je primerljivo ali celo nekoliko nižje od cen, ki so veljale med letoma 2011 in 2014, rekordnih skoraj 150 dolarjev za sod pa je nafta dosegla tik pred globalno finančno krizo leta 2008. A k tokratnim visokim cenam v Evropi svoje doda tudi močan menjalni tečaj ameriškega dolarja z evrom. Izražena v evrih je cena nafte rekordna. Še bolj izrazite pa so visoke cene srednje težkih derivatov. To so dizelsko gorivo, kerozin in kurilno olje. Povpraševanje po teh derivatih, ki so si v procesu rafiniranja med seboj podobni, je veliko, na primer zaradi postkoronsko povečanega letalskega prometa. Hkrati je dizel tudi derivat, ki ga Evropa v večjem deležu kot druge uvaža iz Rusije.
Maloprodajno ceno posameznih naftnih derivatov določa več dejavnikov, pojasnjuje Rok Spruk, profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Cene pogonskih goriv, ki jih točimo v naše jeklene konjičke, so v Evropi prepuščene državni regulaciji, torej odvisne od obdavčitve, šele nato svoj pisker pristavijo maloprodajni veletrgovci. Pojasnjuje Igor Dekanić z Rudarsko-geološko-naftne fakultete Univerze v Zagrebu.
Podoben trend, kot smo mu priča trenutno, se je prvič pojavil leta 1973, ko je velik del zahodnega sveta zaradi politično spodbujenega embarga izvoznic nafte doživel prvo veliko naftno krizo. Zahodne družbe in gospodarstva so doživela precejšen šok, ki je imel dolgoročne posledice.
Razlog za trenutno zvišanje maloprodajne cene naftnih derivatov pri nas pa nista zgolj ukrajinska kriza in ponoven zagon gospodarstva v postkovidnem obdobju, temveč tudi nedostopnost alternativ.
Oligopol domačih veletrgovcev je odvisen od vstopnega tveganja na trg naftnih derivatov in majhnega slovenskega trga.
Prvo fazo deregulacije pogonskih goriv pri nas je aprila leta 2016 sprožila Cerarjeva vlada, ki je izdala Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri so se iz regulacije izvzele cene 98- in večoktanskega neosvinčenega bencina ter ekstra lahkega kurilnega olja. Slabega pol leta kasneje pa je v drugi fazi deregulacije bencinskim servisom ob avtocestah dovolila neregulirano določanje cen naftnih derivatov.
Kljub pričakovanjem, da bo deregulacija sprožila nižje cene pogonskih goriv, so se te zvišale. Spruk pojasni, zakaj.
Trenutne visoke cene pogonskih goriv pa lahko pripišemo tudi vedenju potrošnikov.
Dodaj komentar
Komentiraj