VOCe VOCis VOCi
Naslovno skovanko bi lahko grobo prevedli v “ubogaj glas močnih” in bo služila kot premisa današnjemu offsajdu. V njem se bomo namreč posvetili korenu latinske besede vocis, ki, izgovorjena skupaj s slovenskim imenom latinskega Celeia, označuje gradbeno podjetje Vzdrževanje in obnova cest Celje, krajše VOC Celje. Mestna občina Celje je z VOC Celje konec junija podpisala pogodbo o prenovi akrobatskih skakalnic za skoke v vodo na Šmartinskem jezeru v vrednosti 151.000 evrov, od katerih je občina zagotovila 47.386 evrov. Preostanek denarja je v obliki nepovratnih sredstev izpod ukrepa Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja občini namenil Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Do konca septembra letos bo VOC Celje na Šmartinskem jezeru zgradilo novo skakalnico, eno od obstoječih obnovilo, hkrati pa postavilo še tribuno za gledalce, trampolin in skate rampo. O prenovi območja, ki je nastalo leta 1970 po izgradnji pregrade Loče na potoku Koprivnica, več pove Gregor Globočnik, predstavnik za stike z javnostjo Mestne občine Celje.
Mestna občina Celje je sicer članica Lokalne akcijske skupine – Raznolikost podeželja, v katero so vključene tudi druge občine na podeželju Slovenije. Okolica Šmartinskega jezere bo po leta 2005 sprejetem razvojno programskem načrtu postala doživljajski center.
Mestna občina Celje po Globočnikovih besedah pomen prenove skakalne infrastrukture vidi tudi v odsotnosti vadbenih orodij na nacionalni ravni. Prenovljeni športno-rekreativni objekti bodo namreč uporabljeni tudi za izvedbo državnih in mednarodnih tekmovanj v skokih v vodo.
Kdo bo po prenovi z območjem skakalnice upravljal, nam na občini niso znali povedati, je pa Urša Dorn, svetovalka za turizem na občinskem zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, izpostavila, da sta nabrežje in okolica Šmartinskega jezera zaradi mešanega javnega in privatnega zemljiškega lastništva v upravljanju občine. Zavod Celeia Celje kot ponudnik turističnih aktivnosti skrbi le za promocijo in sodeluje pri projektih s privatnimi investitorji.
Ker gre pri ureditvi skakalnic ob Šmartinskem jezeru za dokaj veliko investicijo, smo se za pojasnila glede infrastrukturnih posegov obrnili na podjetje VOC Celje, za katerega je Andrej Sevčnikar povedal.
Imenovani podizvajalec, samostojni celjanski podjetnik Jure Kravanja, je sicer pogosti pogodbeni izvajalec na področju izgradnje kovinskih konstrukcij na Celjanskem. V preteklosti je nekajkrat pogodbeno sodeloval tudi z VOC Celje. Čeprav njegovo poslovanje s podjetjem po javno dostopnih podatkih ne razkriva nepravilnosti, angažirani celjanski meščan iz civilne iniciative “Ogorčeni Celjani”, ki je proti celjskemu županu Bojanu Šrotu konec junija podala ovadbo zaradi nevestnega opravljanja funkcije in oškodovanja občinskega proračuna, zatrjuje, da je najemanje in neplačevanje manjših podizvajalcev stalna praksa VOC Celje za okoriščanje pri poslovanju.
Podobno situacijo lahko namreč opazimo pri pred kratkim razkritih nepravilnostih pri odvozu s težkimi kovinami onesnažene zemlje vrtca Hudinja. VOC Celje, ki je s celjsko občino podpisalo pogodbo v višini 24.476 evrov za odvoz zemljine, je za dela izbralo podizvajalca Toming inženiring iz Velenja. Zemljo, ki je bila zaradi prekoračenih vrednosti težkih kovin lani poleti izkopana okoli vrtca Hudinja v Celju, je podizvajalec najprej začasno deponiral na enem izmed odlagališč Cinkarne Celje, kasneje pa jo je po navodilih premogovnika Velenje postopno predelal in razredčil ter odložil v zemeljsko pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom.
Za takšno predelavo in odlaganje bi VOC Celje sicer moral imeti okoljevarstveno dovoljenje. Inšpektorat republike Slovenije za okolje in prostor je zato proti družbama VOC Celje, ki je prevoz naročilo, in Toming inženiringu, ki je prevoz opravil, uvedla prekrškovni postopek, znotraj katerega so zagrožene kazni, visoke le do 100 evrov. Naročilo, ki se splača in plača. Toming inženiring je namreč po javno dostopnih podatkih od PUP Saubermacher podjetja za ravnanje z odpadki, sicer v večinski lasti šoštanjske in velenjske občine, za isto opravljeno delo v juniju in juliju prejelo dve nakazili v višini 12.770 €.
V pregrado med obema jezeroma, ki se zaradi rudarjenja pogreza, bi smel premogovnik Velenje sicer vgrajevati le pepel, ki nastane ob izgorevanju premoga v Termoelektrarni Šoštanj, in natančno določene komponente. Zaradi boljšega izgorevanja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj se pridela manj pepela in količine ne zadoščajo več za enakomerno zapolnitev ugreznin. Prav lahko se zna zgoditi, da bo premogovnik Velenje za manjkajočo zemljino namesto tiste, ki jo Toming inženiring izkopava v Arnovskem gozdu, kjer gradi Lidlov logistični center, uporabil prav tako, s težkimi kovinami onesnaženo zemljo vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu pri Celju. Posel odstranitve te zemlje je od celjske občine, kako prikladno, spet dobilo podjetje VOC Celje, tokrat za skoraj 100.000 evrov.
V podjetju VOC Celje so sicer povedali, da pri prenovi skakalnic ob Šmartinskem jezeru in utrditvi nasipov ne bodo uporabili onesnažene zemlje in da kopanje v Šmartinskem za razliko od Velenjskega in Šoštanjskega jezera, kjer je Inšpektorat za okolje odkril povišane količine arzena, za ljudi ni in tudi ne bo nevarno.
Dodaj komentar
Komentiraj