Za Turčijo brez opozicije
Turške oblasti so konec preteklega tedna 15im poslancem Ljudske demoratske stranke, krajše HDP, izdale nalog za aretacijo, 9 do njih pa je že končalo v zaporu, med drugim tudi oba voditelja Selahattin Demirtaş in Figen Yüksekdağ. HDP je sicer tretja najmočnješa stranka v državi z 59 poslanci, uspeh na zadnjih dveh volitvah je v parlament prinesel močno prokurdsko opozicijo, ki je sicer program oblikovala onkraj etičnih delitev in bolj v smeri socialnega liberalizma. Prav zaradi presentljivih uspehov je bila vztrajno tarča Erdoganovega režima, ki je v dveh letih popolnoma povozil začeti mirovni proces z Delavsko stranko Kurdistana in znova začel sistematično državno prisilo nad kurdskim prebivalstvom. Obtožnico proti omenjenim poslancem opiše urednik spletnega medija Kurdish Question Memed Aksoy.
Aretacija prihaja manj kot teden dni po tem, ko sta v priporu končala tudi sožupana glavenega mesta turškega Kurdistana Dijarbakir. Turška država namreč že dalj časa sistematično zapira tudi HDP-ejeve člane lokalnih uprav, v zaporu naj bi jih končalo 635. Nadaljuje Evren Cevik, član HDPejeve komisije za zunanje zadeve.
Zadnji pogrom nad izvoljenimi predstavniki opozcije je zgolj del dogajanja v Turčiji v zadnjih štirih mesecih po spodletelem državnem udaru sredi julija. Če je pred tem večina državne represije potekala nad turškimi Kurdi, je po udaru sledila splošna čistka opozicijskih skupin. Uraden krivec poskusa udara je namreč postal Fetullah Güllen, nekdanji zaveznik predsednika Recepa Tajjipa Erdogana.
Četudi je bil za državni udar uradno kriv Güllen, je splošna čistka, ki je sledila zadela tudi kurdsko prebivalstvo.
Gibanje Güllenovih podpornikov je sicer odigralo pomembno vlogo v vzpostavitvi Erdoganove oblasti. V zavezništvu z njimi mu je namreč uspelo zamenjati birokratski kader kemalstičnega bloka. Pojasni Mehmet Ugur iz Univerze v Greenwichu
Prav spodleteli državni udar je dal režimu Erdogana moč, da opravi z birokratsko opozicijo. Dolgo znana je njegova ambicija, da v državi z ustavnimi spremembi zagotovi predsedniški sistem in zasede položaj glave države. V povezavi z nacionalistično stranko MHP bi se to lahko v bližnji prihodnosti tudi zgodilo.
Pred uveljavitvijo takšnih sprememb je vlada sicer napovedala izvedbo refrenduma. Vendar kot opozarja sogovornik bi referendum v sedanjih okoliščinah, kjer ena stranka obvladuje državni in medijski aparat brez opozicije, prav malo veljal. Za današnji OFFsajd Zaključi Ugur.
Dodaj komentar
Komentiraj