Zakonsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe so napovedovale vse vlade v zadnjih dvajsetih letih. Obljubo je uspela uresničiti tretja vlada Janeza Janše s pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ki je bil kljub številnim kritikam takratne opozicije in stroke s področja sociale ter zdravstva v Državnem zboru sprejet konec lanskega decembra.

Trenutna vlada Roberta Goloba je s spremembo zakona za obdobje enega leta zamaknila začetek uporabe zakona – z januarja 2023 na januar 2024. Za zamik uporabe se je vlada odločila, ker naj bi bilo zakon zaradi številnih nedoslednosti in pomanjkljivosti nemogoče izvajati. V enoletnem moratoriju vlada obljublja nov, vsebinsko dopolnjen in polno funkcionalen Zakon o dolgotrajni oskrbi. Na pobudo Slovenske demokratske stranke (SDS) je na odločitev vlade o zamiku začetka uporabe Zakona o dolgotrajni oskrbi razpisan referendum, ki bo potekal to nedeljo, 27. novembra.

V OFFsajdu se sprehodimo skozi Zakon o dolgotrajni oskrbi in najglasnejše kritike njegove vsebine. Kakšen je enoten kriterij za ugotavljanje upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe? Kaj je obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo? Katere storitve bo to zavarovanje krilo? V kakšnih oblikah bo mogoče koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe? Kdo bodo izvajalci storitev oskrbe? Bo pravico do storitev dolgotrajne oskrbe res mogoče zamenjati za denarno izplačilo?

Ali z novim zakonom, kot obljubljajo pripravljalci, dolgotrajna oskrba postaja kvalitetna, dostopna in razpoložljiva za vse, ali pa zakon v praksi ravno nasprotno krči nabor brezplačno dostopnih storitev, kvalitetno oskrbo nadomešča z družinsko solidarnostjo in razpoložljivost sistema oskrbe veže na finančna sredstva, ki jih ne zagotavlja?

O vsem tem v živo iz studia Radia Študent.

Vir fotografije: Carl Bloch, Vieilles gens Old people 1874, Copenhague Collection Hirschsprung, flickr, creative commons