9. 3. 2017 – 17.00

Zapiranje legalnih poti v Evropo

Audio file

Sodišče Evropske unije je nedavno odločilo, da države članice Evropske unije po evropskem pravu niso zavezane k izdajanju humanitarne vize ljudem, ki bi želeli vstopiti na njihovo ozemlje in tam zaprositi za azil. Sodišče EU je v primeru sirske družine proti Belgiji namreč razsodilo v prid slednji.

Do tožbe sirske družine proti Belgiji je prišlo lansko leto, ko je le-ta na belgijskem veleposlaništvu v Bejrutu zaprosila za trimesečno humanitarno vizo. Belgijski urad za tujce je prošnjo zavrnil. Svet za pravne postopke tujcev je to odločitev spreobrnil, saj naj ne bi bila dovolj utemeljena. Urad za tujce je v nadaljnjih postopkih še dvakrat odločil proti izdaji humanitarne vize, enako stališče je zagovarjala tudi vlada, primer pa je končal pred evropskim sodiščem.

Kaj sploh je humanitarna viza, razloži Alexander Betts z Oxford University:

Izjava

Humanitarne vize torej omogočajo beguncem, da v Evropo potujejo varno in legalno. So torej ena od teoretično možnih legalnih poti, o katerih tako radi govorijo evropski voditelji. Ko pa je prišlo do konkretnega poskusa vstopa v Evropsko unijo po legalni poti, je Belgija ta vrata zaprla. Kristiina Lilleorg z Mednarodne organizacije za migracije opozarja, da legalnih poti do Evrope za prosilce za azil ni:

Izjava

Odločitev Sodišča Evropske unije je nekoliko nenavadna tudi zato, ker je šla v nasprotni smeri kot mnenje generalnega pravobranilca, ki mu sodniki ponavadi sledijo. Generalni pravobranilec je v mnenju predlagal, da naj bo izdaja humanitarne vize v primeru ogroženosti življenja ali nevarnosti mučenja prosilca obvezna. Sodišče pa je odločilo, da je izdaja humanitarne vize v diskreciji posameznih držav. Odločitev sodišča pojasni Lilleorg:

Izjava

Kot pojasni Betts, na mednarodni ravni ne obstaja nobena zaveza glede podajanja humanitarnih viz:

Izjava

Čeprav na mednarodni ravni ni zavez glede izdaje humanitarnih viz, pa to področje skuša urediti Evropski parlament. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v poročilu iz lanskega leta zagovarja, da bi humanitarne vize vključili v reformo ureditve vprašanja viz na območju celotne Evropske unije kot del reform, ki bi omogočile varen in zakonit način vstopa v EU za prosilce za azil.  Omenili so tudi, da je potrebno spremeniti kodeks, ki ureja sistem dodelitve viz v Evropski uniji, predvsem z dodajanjem bolj specifičnih določb, ki zadevajo humanitarne vize. Evroposlanci so se zavzeli tudi za vključitev poenotenja sistema izdajanja humanitarnih viz. Tako bi lahko prosilec zaprosil za vizo preko veleposlaništva katerekoli države članice Evropske unije. Opiše Karl Kopp z organizacije Pro Asyl:

Izjava

Uporaba humanitarnih viz za osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito je v Evropi relativno redek pojav. Kot razloži Betts, trenutno s takšnim pristopom eksperimentira le Italija, pa še ta v zelo omejenem obsegu:

Izjava

Slovenija koncepta humanitarne vize ne pozna. Zakon o tujcih omogoča le izdajo dovoljenja za bivanje zaradi “drugih utemeljenih razlogov ali zaradi interesa Republike Slovenije”. V preteklosti je sicer Zakon o mednarodni zaščiti omogočal zaprositev za azil neposredno na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Leta 2012 pa je bila ta možnost iz zakona črtana z obrazložitvijo, da mednarodne obveznosti tega od Slovenije ne zahtevajo.

Offsajd sta pripravila vajenka Rina in Zwitter.

 

Dodaj komentar

Komentiraj