Po nedavnih konfliktih prejšnje vlade in nevladnih organizacij v Sloveniji so slednje na današnjem Nacionalnem srečanju nevladnih organizacij v Poligonu v Tobačni opozarjale, da z različnih strani doživljajo čedalje večji pritisk. Vse bolj obroben položaj nevladnih organizacij je najbolj razvpito prisoten na Madžarskem, ob nastopu nove vlade pa je v medijih odmeval tudi primer Italije. Bolj nedavni primeri prihajajo tudi iz Avstrije, kjer je vlada z večino v parlamentu predlagala zakon, ki bi prepoznal le nevladne organizacije z več kot sto člani, hkrati pa bi zahteval podatke o teh članih.

Predvsem s strani poslovnih interesov zahtevani zakonodajni ukrepi pa prihajajo v Veliko Britanijo, kjer so oblasti obsodile okoljska aktivista na zaporno kazen. Giada Negri iz Civic Space Watch je opozorila na večplastnost procesa večanja pritiska na nevladne organizacije širom Evropske unije:

Izjava

Nevladne organizacije so v Sloveniji poglavitno financirane s strani države. Kako država financira dotične organizacije in ali to omejuje delovanje dotičnih organizacij, pove Tina Divjak iz krovne mreže nevladnih organizacij CNVOS.

Izjava

Dogodek prihaja po obtožbah nekdanje ministrice za notranje zadeve Vesne Gyorkos Žnidar o domnevnih kaznivih dejanjih Pravno-informacijskega centra, ko je ta migrantom nudil pomoč pri vstopu v azilni postopek. Spomnimo, da sta Amnesty International in Pravno-informacijski center - krajše PIC - skupaj s poročili nekaterih medijev zbrala poročila o sistematičnem nelegalnem vračanju migrantov ali tako imenovanih pushbackih.

Nekdanja ministrica je obtožila PIC pomoči pri prečkanju meje, kasneje pa se je izkazalo, da podatki ministrstva, na podlagi katerih so med drugim obtoževali PIC, niso točni, saj je bil hrvaški kraj Čakovec pomotoma zamenjan s slovenskimi Učakovci. Obtožbe Ministrstva za notranjo upravo je povzel tudi časopis Delo. Prav tako pa je molčal urad varuhinje človekovih pravic, s katerim je PIC sodeloval. Obtožbe povzame Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC.

Izjava

Primer PIC-a sicer ni edini izmed vidnejših konfliktov vlade in nevladnih organizacij. Spomnimo, da je lani vlada pritiskala na okoljevarstvene organizacije, ki niso dale soglasja pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za podjetje Magna Steyr. Potem ko jih je tedanji in sedanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek označil za ekoteroriste, so se na njih zgrnili pritiski. Obrazloži Gaja Brecelj, direktorica Umanotere.

Izjava