Zaseg osebnega premoženja beguncev

Zaseg osebnega premoženja beguncev

Oddaja
dehumanizacija
27. 1. 2016 - 17.00
 / OFFsajd

Danska vlada je zašla v prepovedan položaj. Zaseg osebnega premoženja beguncem je najprej začela izvajati Švica, sledila ji je Nemčija, po njima pa se zgleduje tudi Danska. Folketinget, njihov parlament, je včeraj potrdil zakon, s katerim bo lahko danska policija pregledala prihajajoče begunce in jim zasegla premoženje, ki presega 1340 evrov. Pod to premoženje pa ne spada le gotovina, temveč vse osebno premoženje, kot je  na primer nakit, in vsi osebni predmeti, ki naj ne bi imeli življenjskega pomena, pri čemer pa naj ne bi zasegali predmetov, ki bi za lastnika imeli sentimentalno vrednost.

Nova danska zakonodaja pa se ne dotika le osebnega premoženja beguncev, temveč vključuje tudi zaostrovanje azilne politike. Po novi politiki naj bi namreč sprejemali predvsem begunce iz Sirije, pri čemer bi se naredila velika razlika med tistimi, ki so v Siriji individualno preganjani, in tistimi, ki bežijo pred vojnim nasiljem. Po novem zakonu bi slednji morali čakati 3 leta, preden bi lahko v Dansko prišla še njihova družina, pojavile pa so se tudi zahteve po hitrejšem obvladanju danskega jezika.

Eden izmed glavnih argumentov zagovornikov zakona je, da bodo s tem begunci soočeni z enakimi pogoji kot danski državljani, ki prejemajo socialno podporo, kar pa le delno drži. Sicer je res, da morajo prejemniki socialne podpore pred prejemanjem le-te porabiti svoje lastne prihranke, ampak policija brez sodnega naloga nima pooblastila, da preišče osebno premoženje, ta pooblastila pa ima pri beguncih tudi brez sodnega naloga. Pozabiti ne smemo niti, da nekdo, ki je vse življenje prebival na Danskem, in nekdo, ki je v državo šele prišel, nista v enakem položaju, saj si mora slednji družbeno omrežje v novem življenjskem okolju šele ustvariti.

Podrobneje nam zakon opiše Andreas Kamm iz danske humanitarne organizacije Danish Refugee Council.

Izjava

Drugi vidik zakona je zaseganje osebnega premoženja beguncem. Nadaljuje Kamm, pri čemer poudari, da glavni namen zaseganja osebnega premoženja ni ekonomska korist, temveč je predvsem sporočilne narave. Večina beguncev ob prihodu v državo namreč ne poseduje večjega premoženja, glavni cilj takšne politike pa je, da begunce od države odvrača.

Izjava

Sogovorec izpostavi, da zahteva danske vlade, da begunci pred prejemanjem državne pomoči porabijo svoja lastna sredstva, ni povsem zgrešena, ponovno pa poudari, da takšen ukrep nima realnih temeljev.  

Izjava

Danska politika do beguncev pa ne krši ženevske zakonodaje, saj je slednja dokaj ozko definirana. Danska bo imela večje probleme z izpolnjevanjem Evropske konvencije, pojasni Neža Kogovšek Šalomon z Mirovnega inštituta.

Izjava

Sogovorka še opozarja, da ženevska konvencija podrobneje ne definira niti položaja begunca, saj njena definicija ne vključuje beguncev, ki bežijo pred vojnim nasiljem kot takim.

Izjava

Sociolog Primož Kraševec ukrep danske vlade umesti v kontekst državnega rasizma.

Izjava

Offsajd je pripravil vajenec Klemen, mentoriral je Novelli.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.