Zmaga skrajne sredine v Franciji
Na predsedniških volitvah v Franciji je s 66 odstotki zmagal Emmanuel Macron. Na parlamentarne volitve se je tako uvrstila njegova stranka Naprej, ki je s podjetništvu naklonjeno in delavcem nenaklonjeno politiko premagala v celofan zavito ksenofobno politiko Marine Le Pen. Njenih 34 odstotkov glasov je načelo že prisotne konflikte v Nacionalni fronti, znotrajstrankarski konflikti pa bodo v veliki meri določali tudi prihajajoče parlamentarne volitve. Novost tokratnih volitev je namreč odsotnost tradicionalnih strank, kar je posledica vzpona politične skrajne sredine, ki pa ne artikulira perečih družbenih konfliktov.
Macronova ekonomska politika je naklonjena predvsem francoski eliti, ki sestoji iz državne birokracije in zasebnih korporacij. Pojasni Christakis Georgiou z univerze Montpellier:
Znotraj te elite Macron pripada veji, ki ji pritičejo najvišji položaji v finančno birokratskih državnih aparatih in bankah. Nadaljuje Georgiou:
Spomnimo, da je bil Macron minister za ekonomijo v prejšnji vladi socialistov s Francoisom Hollandom na čelu, kjer je zagovarjal deregulacijo in trgu naklonjeno politiko. Prav tako pa je bil pristaš poenotenja levih in desnih političnih struj, katerega ideja je bila prisotna tako pri Hollandu kot pri vladi Nicolasa Sarkozyja pred tem. Vzpon skrajne sredine sega sicer dlje v preteklost, a je na tokratnih volitvah dobil nove razsežnosti z odsotnostjo tradicionalnih strank in Macronovo retorično sredinskostjo.
Okoli sredinskosti pa se sučejo tudi znotrajstrankarski boji, ki zaradi poraza ne kažejo jenjati. Pri socialistih se je Hollandova vlada namreč navkljub začetnim obljubam o večji obdavčitvi kapitala proti koncu mandata preobrnila v desno, kar je zagovarjala predvsem skupina okoli premierja Manuela Vallsa. Na strankarskih volitvah je sicer zmagal predstavnik bolj levega dela stranke Benoit Hamon, a je v prvem krogu volitev dobil le 6 odstotkov glasov. Sicer nekoliko stabilnejša republikanska stranka z neoliberalnim programom Francoisa Fillona pa je zadobila udarec zaradi sodne preiskave o koruptivnem izplačevanju plač svoji ženi in otrokom.
Razcep znotraj stranke pa se je zaostril tudi v Nacionalni fronti.
Problematični učinki sredinskosti se kažejo predvsem v neuspehu artikuliranja družbenih konfliktov. O tem pričata tudi rekorden delež oddanih neveljavnih glasovnic in nizka volilna udeležba. Konflikti, ki ostajajo neartikulirani, so predvsem ekonomske narave, kar je moč zaslediti pri delitvi volivcev, ki jih pritegne Macron na eni strani in Le Pen na drugi. Le Pen naklonjena volilna udeležba je bila predvsem v revnih in deindustrializiranih predelih severovzhoda. Pojasni Michael Behrent z univerze Appalachian:
Macronova sredinskost pa postavlja nova vprašanja tudi glede parlamentarnih volitev čez nekaj več kot en mesec. O morebitnem izidu slednjih današnji Offsajd zaključi Georgiou:
Dodaj komentar
Komentiraj