Banka Slovenije proti (skoraj) vsem

Banka Slovenije proti (skoraj) vsem

Oddaja

Ko je Banka Slovenije devetega oktobra objavila nove omejitve za banke na področju kreditiranja prebivalstva, novica ni vzbudila zelo velike pozornosti. To se je zgodilo, ko se je začel približevati prvi november, ko so ukrepi stopili veljavo. Zadevo je konec oktobra na svoji Facebook strani obsežno kritiziral premier Marjan Šarec, največ nejevolje pa je prišlo iz komercialnih bank. Ob nedavnem dnevu bančnikov je tako prvi mož Nove ljubljanske banke Blaž Brodnjak povedal, da ga je sram, ker njegova banka ne bo več smela kreditirati dobre polovicev upokojencev. Na Banki Slovenije so bili precej nezadovoljni nad tem odzivom in pravijo, da branijo stabilnost finančnega sistema. V naslednje pol ure bomo poskušali razščistiti za kaj gre pri ukrepih Banke Slovenije, pri tem pa se precej naslanjamo tudi na pogovore, ki jih nismo smeli posneti.

V slovenskem bančništvu težko govorimo o kakšnem večjem bančnem balonu. Količina kreditov se sicer povečuje, a je to v času gospodarske rasti pričakovano. Istočasno se v bankah veča tudi količina depozitov, ki presegajo kredite. Povečanje količine denarja, ki ga banke posojajo, je približno enako rasti količine denarja, ki v banke prihaja v obliki depozitov. 

Daleč najhitreje rastejo potrošniški krediti gospodinjstvom. Ti že dobri dve leti rastejo za med 10 in 15 odstotkov na leto. V zadnjem času se je ta rast upočasnila in zadnji podatek je 11-odstotna rast. Stanovanjski krediti in krediti podjetjem v realnem gospodarstvu na drugi strani rastejo za približno pet odstotkov na leto, torej rast potrošniških kreditov precej izstopa od ostalih kategorij, a se hkrati ne da primerjati z rastjo pred dobrim desetletjem. Leta 2007 se je na primer kreditiranje v Sloveniji povečalo za okoli 35 odstotkov.

Kot so povedali na Banki Slovenije jih je zmotilo predvsem dogajanje na trgu potrošniških posojil. Višina povprečnega posojila se je v zadnjih štirih letih povečala z nekaj manj kot šest tisoč evrov na nekaj več kot osem tisoč, hkrati pa se je povečal čas odplačevanja takšnih posojil. V zadnjem letu in pol je tako polovica potrošniških posojil podpisana za ročnost več kot sedem let, okoli osemdeset odstotkov kreditov pa je sklenjenih za dobo vračanja 5 ali več let. Velik del povečanja potrošniških kreditov se je torej zgodil na račun povečanja količine denarja, ki si ga ljudje izposodijo, jasno pa takšne višje kredite tudi odplačujejo dlje časa. Zaradi tega se sicer ni povečalo število tistih, ki posojila ne morejo odplačevati, a kot pravi viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc, jih je začelo skrbeti, kaj se bo s temi posojili dogajalo v prihodnosti.

Izjava

Banka Slovenije se je omejevanja rasti posojil lotila z dvema vrstama ukrepov. Najprej je omejila ročnost potrošniških kreditov na sedem let. To sicer ne pomeni, da bo povsem prepovedano vzeti posojilo za več kot sedem let. Banke bodo lahko naredile izjemo pri petnajstih odstotkih posojilojemalcev.  

Poleg tega je Banka Slovenije omejila višino obroka kredita. Ta je za posameznika odvisna od njegovih prihodkov. Za tiste s visokimi plačami lahko znaša obrok največ polovico tistih njihovih dohodkov, ki presegajo dvakratnik njihove plače. Za dohodke nižje od dvakratnika minimalne plače, pa mora biti obrok tako nizek, da posojilojemalcu ostane 76 odstotkov dohodka. To številko je Banka Slovenije dobila iz Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki pravi, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb ostati znesek najmanj v višini 76 odstotkov minimalne plače, če oseba preživlja družinskega člana, pa je treba prišteti še znesek za vzdrževane osebe. Omejitev v zakonu o izvršbi in zavarovanju je  nominalna. Posamezniku mora - ne glede na njegove prihodke - ostati približno 670 evrov. Omejitev Banke Slovenije je odvisna od prihodkov posameznika, pri tem pa je enak odstotek, kot je v zakonodaji uporabljen pri minimalni plači, uporabljen za prihodke, ki so do dvakrat višji od minimalne plače. Skupaj z omejitvijo ročnosti na sedem let, je sedaj omejena tudi najvišja možna višina potrošniškega posojila.

Omejitev bo najbolj prizadela upokojence z nizkimi pokojninami, saj je lahko njihov dohodek nižji 76 odstotkov minimalne plače. To se bo poznalo predvsem v naslednjem letu, saj se bo prvega januarja dvignila minimalna plača. Zaradi tega naj bi po podatkih Združenja bank 57 odstotkov upokojencev postalo kreditno nesposobnih. Na Banki Slovenije na ta očitek odgovarjajo, da banke že sedaj ne kreditirajo te populacije. Manj kot odstotek stanovanjskih in devet odstotkov potrošniških kreditov je bilo odobrenih starejšim od 65 let.

Omejitev razmerja med prihodkom in največjim dovoljenim ukrepov ni omejena zgolj na potrošniške kredite, ampak velja tudi za stanovanjske kredite. To omejitev je Banka Slovenije poslovnim bankam priporočila že pred časom. Priporočilo za stanovanjske kredite velja od septembra 2016, za potrošniške kredite pa od novembra lanskega leta.  

Ukrep o omejitvi najvišjega mogočega obroka posojila je dvignil precej več prahu, kot omejitev ročnosti potrošniških posojil, ki ji ne nasprotujejo niti v bankah. Omejitev o največjem mogočem obroku poleg tega velja tudi za stanovanjske kredite, ki za razliko od potrošniških - po mnenju Banke Slovenije - ne predstavlja problema za finančno stabilnost bank.  Razloge, zakaj ukrep o omejitvi višine obroka, ki je za tiste z minimalnimi dohodki že tako ali tako omejen z Zakonom o izvršbi in zavarovanjih, so na Banki Slovenije ob različnih priložnostih navedli več. Po eni strani menijo, da morajo biti pravila za obe vrsti posojil - potrošniška in stanovanjska - enaka. To preprečuje, da bi se banke omejitvi v potrošniških posojilih izognile tako, da bi posle preusmerile v stanovanjska posojila.

Po drugi strani Banka Slovenije trdi, da se - kar se tiče omejitve obrokov - nič pomembnega ne spreminja, saj je enaka omejitev že tri leta obstajala kot priporočilo. Tukaj je med Banko Slovenije in poslovnimi bankami in nastal precejšen šum v komunikaciji. Kot so povedali direktorji bank na nedavnih dnevih bančnikov, tega priporočila niso razumeli kot napotek, po katerem bi se vodili pri vsakodnevnem poslovanju, ampak kot zaupnico upravam bank, da lahko sami ocenjujejo, kdaj se bodo tega držali in kdaj ne. Pri stanovanjskih posojilih jih približno dvajset odstotkov presega največji priporočeni obrok, pri potrošniških pa je priporočilo preseglo kar polovica vseh izdanih posojil.  

Banka Slovenije sedaj zahteva, da se te omejitve drži 90 odstotkov posojil, tako stanovanjskih kot tudi potrošniških. Dosega tega kriterija bo tudi glavni kriterij za odločitev, kdaj bodo na Banki Slovenije zrahljali pravila.  

Banko Slovenije je pri njenih ukrepih vodila skrb za finančno stabilnost bančnega sistema. Guverner Boštjan Vasle.

Izjava

Ob tem so se pojavili številni dvomi, da je strah o šibkosti bančnega sistema upravičen. Obseg potrošniških kreditov je 2,9 milijarde evrov, kar je manj kot 7 odstotkov bilance bančnega sektorja. Vrednost stanovanjskih kreditov, ki so zavarovani z nepremičninami, je šest milijard evrov. Za primerjavo: leta 2008 so krediti podjetjem znašali 20 milijard evrov in s tem skoraj polovico bilance bank. Slaba banka je nato prevzela 6 milijard evrov  slabih posojil, torej posojil, ki jih dolžniki niso mogli vračati. Le majhen del teh - nekje med 200 in 300 milijoni - je bilo posojil gospodinjstev. Ta so ponavadi varnejša od posojil podjetjem. Kot so povedali v eni izmed slovenskih bank, imajo težave zgolj z 0,6 odstotki posojil, ki jih dajejo gospodinjstvom, v vrhuncu gospodarske krize pa se je ta odstotek povzpel na dva odstotka. To je več kot desetkrat manj, kot je bil delež slabih posojil v času krize med posojili podjetjem. 

Podjetja imajo na eni strani bolj nestanovitne prihodke, kot ljudje, hkrati pa manj fleksibilne stroške. Ljudje uspejo bolj tesno stisniti pas, pomagajo pa tudi družina in prijatelji. Eden izmed razlogov je še evropska zakonodaja glede stanovanjskih posojilih. V Združenih državah Amerike je pred desetletjem nastal velik balon potrošniških posojil, ki so bila zavarovana z nepremičninami, katerih vrednost je padla pod vrednost posojila. V ZDA lahko dolžnik v takšnem primeru preprosto preda hišo in je dolga rešen, v Evropi pa je posojilojemalec dolžan tudi po rubežu, če zarubljeno premoženje ne pokrije dolga. 

Bančniki centralno banko kritizirajo tudi zato, ker menijo, da bi se morala Banka Slovenije posvetiti zgolj tistim bankam, ki imajo veliko potrošniških kreditov. Vasle na drugi strani trdi, da to ne bi bilo zadostno.

Izjava

Slovenska gospodinjstva so glede na ostale evropske države relativno malo zadolžena. Po deležu gospodinjskega dolga v bruto domačem proizvodu in po razmerju med gospodinjskim dolgom in prihodki gospodinjstev so nižje le še Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija. Primerjalno visoka je tudi stopnja varčevanja gospodinjstev, kar pomeni, da imajo slovenska gospodinjstva relativno veliko prihrankov glede na dolg.

Kljub temu pa obseg predvsem potrošniških posojil hitro raste. Pri potrošniških kreditih namreč banke lahko zahtevajo bistveno višje obrestne mere, kot pri posojilih podjetjem. V okolju skoraj ničnih obrestnih mer so tako potrošniška posojila, kjer se obrestna mera približuje osmim odstotkom, za banke zelo mamljiva. Zadnji dve leti je obseg potrošniških posojil dosegal več kot 10-odstotno letno rast in je prehiteval rast bruto domačega proizvoda za 3- do 4-krat. V istem obdobju je obseg stanovanjskih posojil rastel s približno polovično hitrostjo potrošniških, posojila podjetjem pa so beležila še nižjo rast. 

Povečuje se tudi ročnost potrošniških posojil. Kratkoročna potrošniška posojila z dobo zapadlosti manj kot eno leto so celo upadla, večina rasti pa je bila skoncentrirana v posojilih z dobo odplačevanja več kot sedem let. Na Banki Slovenije menijo, da je taka dolžina odplačevanja posojila za nakup na primer pralnega stroja, televizorja ali počitnic bistveno predolga.

Banka Slovenije ocenjuje, da trenutno približno četrtina oziroma 250 milijonov evrov izdanih posojil ni skladnih z novimi pogoji glede ročnosti in minimalnega preostalega prihodka. Po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj bodo nove omejitve rast bruto domačega proizvoda zavrle za nekaj desetink odstotne točke. 

V centralni banki odgovarjajo, da je vpliv na domače gospodarstvo potrebno ocenjevati na daljše časovno obdobje. Poleg takojšnjega vpliva na padec potrošnje je tako po njihovem mnenju treba upoštevati tudi vpliv zadolženosti na potrošnjo v prihodnosti. Gospodinjstva, ki se zdaj zadolžujejo, bi se namreč v primeru recesije in padca prihodkov razdolževala in tako v času krčenja gospodarstva še zmanjšala svojo potrošnjo. To želijo v Banki Slovenije preprečiti. Čeprav bo morda takojšen rezultat ukrepov upad gospodarske aktivnosti, dolgoročno pričakujejo pozitiven vpliv.

Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete ob tem poudarja, da je pri ocenah upada potrošnje na gospodarsko rast potrebno upoštevati tudi multiplikativni učinek. Evro, porabljen za nakup nove opreme ali obnovo hiše, namreč zaokroži po gospodarstvu in ustvari več - lahko tudi dva evra - gospodarske aktivnosti. A pri tem je potrebno biti pazljiv, saj je za oceno teh učinkov nujen podatek o sektorjih, proizvodih in storitvah, v katere se denar iz posojil steka. Tovrstne analize pa - kot opozarja Damijan - Banka Slovenije ni naredila. V centralni banki radi omenjajo posojila za pralne stroje in počitnice, a hkrati tudi sami priznavajo, da podatkov o namembnosti teh posojil ni.

Izjava

Kljub manjku podatkov na Banki Slovenije sumijo, da je v potrošniških posojilih skritih tudi precej kreditov, ki bi morali biti stanovanjski. Posojila za večje obnove stanovanj - na primer obnovo strehe ali kopalnice - bi morala biti po mnenju Banke Slovenije izdana kot stanovanjska posojila. Kot zatrjujejo v centralni banki, pa komercialne banke taka posojila raje obravnavajo kot potrošniška, s čimer lahko zaračunajo občutno višjo obrestno mero. Obresti na stanovanjska posojila se namreč gibljejo med 2,5 in 3 odstotke, obresti na potrošniška posojila pa med 7 in pol in 8 odstotkov.

Strožja regulacija potrošniških posojil je - zaradi njihove hitre rasti, podaljševanja ročnosti in potencialnega vpliva na potrošnjo v prihodnosti - do neke mere razumljiva. Njihovo omejevanje je tudi manj boleče z vidika porazdelitve premoženja v družbi. Potrošniška posojila so namreč - ali vsaj naj bi bila - namenjena tekoči potrošnji in z njimi posojilojemalec tako ne povečuje svojega dolgoročnega premoženja.

Drugače je pri stanovanjskih posojilih, dostop do katerih Banka Slovenije prav tako omejuje. Z najemom stanovanjskega posojila se posameznik srednjeročno odreče delu svojega tekočega prihodka, a hkrati dolgoročno pridobi premoženje. V kolikor je od tega kreditnega trga odrezan, si mora še vedno zagotoviti streho nad glavo, le da s plačevanjem najemnine, pri kateri se prav tako odreka prihodku, svojega premoženja ne povečuje.

Izjava

Damijan opozarja še, da stanovanjska posojila služijo ne le reševanju stanovanjskega, temveč tudi pokojninskega problema. Premoženje, ki ga posameznik na ta način pridobi v delovno aktivni dobi, namreč lahko po koncu delovne aktivnosti unovči in s tem dopolni svoje prihodke ter rešuje pokojninski problem starajoče se družbe.

Izjava

Tudi črpanje stanovanjskih posojil v nepremičninski trg sicer povišuje ceno stanovanj in s tem del prebivalstva odreže od možnosti nakupa. A druge možnosti kot posojila, da posamezniki s povprečnimi ali nižjimi prihodki pridejo do stanovanja, ni. Tovrstna nihanja so del cikličnega gibanja, ki ga je mogoče zgladiti le z večjo ponudbo stanovanj. 

Prav stanovanjska gradnja lahko služi kot instrument glajenja gospodarskega cikla. Kot je v zadnjih mesecih znano vsakomur, ki je kdaj pokukal iz jame, se gospodarska rast ohlaja. Bolj kot z omejevanjem zasebne potrošnje, ki bo z obratom gospodarskega cikla v vsakem primeru upadla, bi se po Damijanovem mnenju država morala ukvarjati s tem, kako bo ta padec ublažila.

Izjava

Damijan tako predlaga državne investicije v gradnjo stanovanj, ki bi jih država financirala z izdajo obveznic. Kot končni kupec teh obveznic, bi v okviru programa kvantitativnega sproščanja nastopila centralna banka. Banka Slovenije bi tako državi pomagala financirati stanovanjsko gradnjo, s katero bi hkrati povišali investicije in omilili vpliv padca gospodarske rasti ter povečali ponudbo in s tem dostopnost stanovanj.

Izjava

Ključno pri glajenju gospodarskega cikla pa je, da vlada, ki s sestavljanjem proračuna usmerja investicije, in centralna banka, ki te investicije lahko pomaga financirati, med seboj sodelujeta. Ena glavnih težav nedavnih omejitev kreditiranja gospodinjstev je prav očiten manjko tovrstnega sodelovanja.

Izjava

Vprašanje kreditiranja gospodinjstev je še enkrat odprlo vprašanje odnosa med vlado in Banko Slovenije.  Ali naj bo Banka Slovenije neodvisna od vlade ali je dovolj že neodvisnost znotraj državnega aparata?

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.