Zlato in kruh v času korone

Zlato in kruh v času korone

Oddaja

O ustavnosti monetarne politike Evropske centralne banke
 / 6. 5. 2020
V tokratni oddaji Ponudba in prevpraševanje najprej govorimo o evroobmočju v času koronakrize. Najprej kaj za Evropsko centralno banko pomeni odločitev nemškega ustavnega sodišča, da je njen program iz pravnega vidika kvantitativnega sproščanja problematičen. ECB mora nemški vladi podati podrobnejšo utemeljitev, sicer njena največja članica, Bundesbank, ne sem več sodelovati v programu odkupovanja državnih obveznic. Poleg tega je sodišče v svoji obrazložitvi banki nastavilo še vrsto novih pravnih pasti.

Nato smo si pogledali odziv nekaj evropskih držav na gospodarsko recesiji, ki jo je povzročila pandemija. Najpodrobneje  smo si pogledali položaj Italije, ki je doživela morda najhujši izbruh COVID-19, a za enkrat sprejela enega najmanj ambicioznih programov državne pomoči prizadetemu gospodarstvu.  Razlog za to je velik državni dolg, ki pa ni posledica klišejske italijanske razsipnosti. Italija je v zadnjih tridesetih letih varčevala precej več kot na primer Nemčija ali Nizozemska.

Koronakriza: o ekonomskih poslidicah virusa SARS-CoV-2
 / 1. 4. 2020

Italija in evroobmočje kot celota torej potrebuje skupno rešitev. Španija je predlagal ustanovitev novega mehanizma za državno pomoč.  Madrid je predlagal izdajo obveznic brez roka dospelosti. Razložili smo kaj to pomeni in zakaj bi bilo ugodno za Evropsko unijo. Pričakovano je bil ta predlog zavrnjen, namesto tega je bil sprejet paket pomoči, ki temelji predvsem na posojilih, denar za te, pa bodo  evropske institucije večinoma poiskale na finančnih trgih, ne pa v proračunih držav članic.

V drugem delu oddaje so posvečamo kmetijstvu v času koronakrize.  Govorili smo z profesorjem Alešem Kuharjem iz Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ki je najprej ocenil kako je kriza prizadela slovensko kmetijstvo. Omejitve gibanja so najbolj prizadele tiste prehranske verige, ki se končajo v restavracijah, hotelih in kantinah.  Trg ne deluje zgolj po principu ponudbe in povpraševanja, ampak so ključni poslovni odnosi, ki so se oblikovali skozi desetletja. Poleg tega je hrana, ki jo kupimo v trgovinah in pripravimo doma drugačna od tiste, ki jo naročimo v gostilnah. Zgodba zase v tem pogledu so Združene države Amerike, kjer je bil pred krizo trg za »food away from home« večji od trga hrane v supermarketih, za šibko točko pa se je izkazala tudi izjemna koncentracija predelovalnih obratov.  

Globani jug: najprej gospodarska kriza, nato še korona
 / 18. 4. 2020
Ukrepi Evropske unije glede kmetijstva so bili za enkrat izredno medli. Primer je denarna pomoč pri financiranji začasnega skladiščenja proizvodnih viškov. Aleša Kuharja smo vprašali po tem, kako bi po njegovem menjenu moral izgledati učinkovitejši odziv države v Sloveniji. Še največ so se sicer odločevalci v kmetijstvu sicer z zadnjem času ukvarjali z pomanjkanjem migrantskih delavcev, na pleči katerih danes stoji industrializirano kmetijstvo. Morda nekoliko presenetljivo, to ne velja zgolj za ZDA in Evropo, kjer je izkoriščanje migrantskih delavcev v kmetijstvu že dolgo znano dejstvo, ampak tudi za Indijo in Kitajsko, kjer se veliki kmetijski obrati zanašajo na potujoče revne agrarne delavce. Po drugi strani pa posledice čutijo tudi države iz katerih te delavci prihajajo in domov pošiljajo zasluženi denar.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness