Pravila igranja z evropskim denarjem
Nemško ustavno sodišče je izreklo sodbo o ustavnosti delovanja programa odkupa državnih obveznic s strani Evropske centralne banke. Program z angleško kratico PSPP ali Public Sector Purchase Programme je orodje, s katerim Evropska centralna banka vodi monetarno politiko, skrbi za stabilnost cen in uravnava inflacijo. Ustavno sodišče najmočnejšega evropskega gospodarstva pa je sedaj presodilo, da mora Evropska centralna banka utemeljiti sorazmernost programa, ki je v tej obliki v veljavi od leta 2015. Nemški ustavni sodniki tako zahtevajo, da ECB dokaže, da je pri oblikovanju programa upoštevala načelo sorazmernosti, s tem pa tudi legalnost programa. V primeru, da ECB v trimesečnem roku tega ne bo storila, sodba zapoveduje, da se mora centralna nemška banka Bundesbank umakniti iz programa. Ni treba dvakrat reči, da je Bundesbank daleč najmočnejši igralec znotraj ECB.
Ustavno sodišče tako sicer ni zatrdilo, da je program nelegalen, je pa razsodilo, da sta nemški parlament in zvezna vlada ravnala narobe, ko po sprejetju tega programa leta 2015 nista zahtevala, da ECB argumentira svoje delovanje, saj posledično ni bilo dovolj političnega nadzora nad programom. Prav tako sodišče ni odločalo o delovanju ECB v času aktualne koronakrize, ko si je ta vzela še več pristojnosti kot kdajkoli prej.
Odločitev nemškega ustavnega sodišča je v nasprotju z odločitvijo Sodišča Evropske unije, ki je presodilo, da je program usklajen z evropskim pravom in da mu ni treba upoštevati kriterija sorazmernosti ukrepov.
Matthias Goldmann, profesor finančnega prava na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, oriše program odkupa državnih obveznic in cilje Evropske centralne banke.
Odpravljanje deflacije bi bilo v preteklosti mogoče z nižanjem obrestnih mer, vendar so te sedaj ničelne ali negativne. Goldmann predstavi alternativni ukrep Evropske centralne banke, torej kvantitativno sproščanje.
Evropska centralna banka je še vedno delujoči program odkupovanja državnih obveznic zagnala leta 2015. Istega leta je skupina ekonomistov vložila pobudo za ustavno presojo tega programa. Kdo so bili tožniki in kakšna je bila njihova kritika programa?
Slaba stran kvantitativnega sproščanja je tudi, da rezultati niso gotovi, saj je povezava med dejanji Evropske centralne banke in višino inflacije le posredna.
V osrčju ustavne odločitve je vprašanje sorazmernosti ukrepov, ki jo mora dokazati Evropska centralna banka. Pri vprašanju, čemu je namenjena monetarna politika, se namreč lomijo kopja različnih pogledov glede namena in ustvarjalca monetarne politike. Goldmann o prednosti tega, da monetarno politiko vodi le Evropska centralna banka, ki pa mora upoštevati načelo sorazmernosti.
Goldmann pojasni pravni princip sorazmernosti ukrepov in to, kako ga sodišče Evropske unije in nemško ustavno sodišče razumeta vsako po svoje.
V kolikšni meri se mora torej Evropska centralna banka pri ustvarjanju monetarne politike osredotočati na njene morebitne socialne posledice? Nemško ustavno sodišče v zelo pravnem jeziku trdi, da bi morala nemški parlament in vlada od Evropske centralne banke zahtevati dokaze, da se ozira na morebitne socialne aspekte bančnih programov. Goldmann opozori, da je to stališče novo, in opozarja na negativne posledice njegovega neupoštevanja pri preteklih odločitvah ECB.
Evropska centralna banka seveda zagovarja tezo, da ji pripada mesto edinega odločevalca v monetarni politiki in da ni njena dolžnost, da usmerja socialno politiko. Goldmann o posledicah odločitve nemškega ustavnega sodišča na nadaljevanje kvantitativnega sproščanja.
Glede na nestrinjanje nemškega ustavnega sodišča in Sodišča Evropske unije je možno pričakovati tudi več tožb Evropske centralne banke, posledično pa je možno tudi, da bo morala ECB odločati o socialni politiki.
Goldmann opiše, kako bi takšna demokratizirana, izvoljena Evropska centralna banka delovala.
Naj spomnimo: odločitve Sodišča Evropske unije so zavezujoče za vse države.
Dodaj komentar
Komentiraj