Resolucija proti nasilju nad ženskami
V Štekerju danes obravnavamo vladne napore za preprečevanje nasilja nad ženskami. Pred manj kot dvema tednoma se je v Mariboru zgodil tretji femicid letos. Na leto moški pri nas storijo povprečno med pet in sedem femicidov. K izboljšavam in zakonskim spremembam za preprečevanje nasilja nad ženskami se je zavezala tudi vlada Roberta Goloba. 25. novembra, na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, so predstavniki ministrstva za delo, ministrstva za pravosodje ter ministrstva za notranje zadeve skupaj s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja, Društvom za nenasilno komunikacijo in Društvom SOS izpeljali prvo nacionalno konferenco o preprečevanju nasilja nad ženskami in odzivanju nanj. Sodelujoči ministri so se zavezali k sodelovanju ter zakonskim in sistemskim spremembam na področju boja proti nasilju nad ženskami. Kaj od konference počnejo na ministrstvih?
Ministrstvo za delo je marca v javno razpravo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami za obdobje od 2023 do 2030. Resolucijo je pripravila medresorska skupina. Kako je izgledalo delovanje nevladnikov v skupini, opiše predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.
Kje je resolucija po vložitvi v javno razpravo obtičala, pojasni Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo.
Kateri so ključni problemi žrtev nasilja, ki jih resolucija obravnava?
Resolucija, ki je političen in ne pravno zavezujoč dokument, opredeljuje več ciljev. Na primer izboljšavo in večjo dostopnost socialnovarstvenih ter drugih programov pomoči in zaščite žrtev nasilja. Govori tudi o programih za povzročitelje nasilja ter o specializaciji in večji strokovnosti kadra, ki se pri svojem delu srečuje s problematiko nasilja. Poudarek daje še na krepitev preventive in ozaveščenosti družbe ter zbiranju celovitih podatkov o nasilju.
Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope je državni zbor pri nas ratificiral konec leta 2014. Gre za konvencijo o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Grevio, mednarodna skupina, zadolžena za nadzor nad upoštevanjem Istanbulske konvencije, je med drugim ugotovila, da Slovenija deluje predvsem na področju nasilja v družini, medtem ko druge oblike nasilja nad ženskami obravnava pomanjkljivo. Kakor vedno je problem denar. Obstaja večinoma financiranje iz kratkoročnih projektnih sredstev.
Resolucija glede prenove socialnovarstvenih programov navaja razširitev in okrepitev mreže predvsem v geografskem smislu. Varne hiše, ki omogočajo nujen umik pred nasilneži, niso dostopne po vsej Sloveniji. Resolucija predvideva tudi sredstva in nove programe za delo s povzročitelji nasilja, kar je priporočila skupina Grevio. Resolucija predvideva ustanovitev novih kriznih centrov in tako možnost umika različnim skupinam, denimo starejšim žrtvam nasilja. Govori tudi o večnamenskih romskih centrih in hišah za otroke. Prav tako naj bi, vsaj tako resolucija, nekateri javni socialnovarstveni programi, ki jih izvajajo nevladne organizacije, postopoma prešli v mrežo javnih služb. Tako je predvidena tudi zagotovitev trajnega delovanja nacionalne, 24 ur delujoče telefonske linije za pomoč žrtvam, ki jih trenutno nudi le Društvo SOS.
Kako konkretno iskanje novih zatočišč načrtujejo na ministrstvu za delo, predstavi Juvan.
Predvidevajo pa tudi nove priročnike.
Resolucija predvideva torej specializacijo kadra, med drugim tudi nove študijske smeri, in ozaveščanje o nasilju. Kljub temu, da ozaveščanje pogosto služi kot izgovor oblasti, ko v vzroke nasilja ne posega resno, Kerin meni, da so šolske vsebine pomembne.
Ogromno konkretnih rešitev, ki jih predvideva resolucija, potrebuje predhodno analizo potreb po spremembah. Večkrat je tako ob področjih v domeni ministrstva za pravosodje. Omejitve v obravnavi nasilja nad ženskami, o katerih so govorili na nacionalni konferenci in jih zaznava tudi raziskava Grevia, so sicer v resoluciji omenjene, a je namesto morebitnih rešitev predvidena priprava analize oziroma preučitev potreb. Tak primer je preučitev možnosti spremembe zakonodaje v zvezi z ureditvijo, po kateri se trenutno v primeru nasilja v družini odloča o zaupanju otroka v skupno varstvo in vzgojo.
Predlogu sledijo še preučitev relevantnih členov Kazenskega zakonika z vidika možnosti odprave pridržkov k Istanbulski konvenciji, preučitev potrebe po spremembi 27. člena Kazenskega zakonika glede obsega dodelitve brezplačne pravne pomoči, ali pa preučitev možnosti za ustanovitev podpornih služb za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na vseh okrožnih sodiščih. Poleg tega bi imenovali kontaktne osebe za pomoč žrtvam na vseh okrajnih sodiščih in vseh okrožnih državnih tožilstvih ter specializiranem državnem tožilstvu. Gre za predloge sprememb, po katerih so žrtve že izrazile potrebo in ki jih potrebujejo zdaj.
Na vprašanje, zakaj so potrebne dodatne predhodne analize, če jo nevladne organizacije iz svoje prakse dela z žrtvami nasilja že imajo, nam z ministrstva za pravosodje do konca redakcije niso odgovorili. V pisnem odgovoru so nam sicer pojasnili, da po obstoječi zakonodaji žrtve že imajo možnost uporabe na primer varne sobe in spremstvo zaupne osebe. K temu so dodali, da že veljavna ureditev preprečuje prepogosta zaslišanja žrtev zlasti nasilnih kaznivih dejanj, saj jih na glavni obravnavi zaslišujejo zgolj izjemoma, namesto tega pa se prebere zapisnik prvotnega zaslišanja, lahko pa se tudi zavrti njegov posnetek. Kot so izrazili predstavniki sodelujočih institucij na nacionalni konferenci, pa je problem predvsem v praksi, ker se sodišča teh ukrepov redkeje poslužujejo in žrtve možnosti morda sploh ne poznajo.
Veliko težo v resoluciji imajo izobraževanja za vse institucije, ki se srečujejo z nasiljem v družini in nad ženskami. Nevladne organizacije, ki ponavadi organizirajo delavnice, so tudi na konferenci dale vedeti, da je največ odpora do vključevanja v delavnice ravno pri zaposlenih v pravosodju. Na vprašanje, ali bodo te po novem za njihove zaposlene obvezne, je ministrstvo za pravosodje odgovorilo, da Center za izobraževanje v pravosodju v sodelovanju z Društvom državnih tožilcev Slovenije in Generalno policijsko upravo Policije vsako leto organizira izobraževanje na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki se ga udeleži več kot 250 udeležencev in udeleženk. Komentira Kerin.
Resolucija kazenske definicije femicida sicer ne omenja, a so z ministrstva za pravosodje sporočili, da za jesen načrtujejo začetek dela pri pripravi sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika, ko bo ministrica Dominika Švarc Pipan predlagala tudi spremembe na področju opredelitve umora ženske s strani aktualnega ali nekdanjega intimnega partnerja.
Vir fotografije: STAfoto
Dodaj komentar
Komentiraj