Zgodovinski premiki mejnih črt so zunaj matične države pustili številčno madžarsko skupnst, ki danes svoje narodnostne pravice udejanja v sosednih državah. Status manjšine Madžarom v zamejstvu zagotavlja jezikovno enakopravnost in izobraževanje, še boljše razmere pa jim omogočajo izdatna sredstva matice ter projekti in meddržavna sodelovanja v okviru Evropske unije. V kakšnih razmerah deluje madžarska skupnost, smo v minulem tednu preverjali v Lendavi in Osijeku in se pri tem osredotočili predvsem na izobraževanje. Ob koncu oddaje smo se dotaknili še hrvaške skupnosti v Pomurju in možnosti učenja hrvaškega jezika za njene pripadnike.

Sogovorci:

Ferenc Horvath, predsednik Pomurske madžarske samoupravne skupnosti in podžupan Lendave,

 János Andócsi, ravnatelj Izobraževalno-kulturnega centra Madžarov na Hrvaškem,

 Đanino Kutnjak, predsednik Hrvaškega kulturnega društva Pomurje in Zveze hrvaških društev v Sloveniji.

Manjšinski projekti v obmejnih območjih se lahko prijavijo na sredstva iz programa INTERREG. Čezmejno sodelovanje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko je podprto že od leta 2003 iz več instrumentov EU, začenši s PHARE/ CARDS (2003), s trilateralnim sosedskim programom Slovenija – Madžarska – Hrvaška (2004-2006), in Instrumentom za predpristopno pomoč (IPA) čezmejnim programom (2007-2013). Upravne in izvedbene ureditve, uvedene v posameznem programskem obdobju, kot so skupni razpisi za zbiranje predlogov, skupni projekti in načelo vodilnega partnerja, so postopoma izboljšale pogoje sodelovanja, prispevale pa so tudi k odpravi nekaterih pomembnih ovir. Z vstopom Hrvaške v EU 1. julija 2013 novo obdobje sodelovanja 2014-2020 odpira nove priložnosti in izzive.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je izdala odločitev o podpori za projekt »Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodnostno skupnost na Madžarskem«. Za projekt v vrednosti 360.000 evrov bo Evropski socialni sklad prispeval 288.000 evrov oziroma 80 odstotkov.

 

Izobraževalne institucije so sicer prav tako upravičene do sredstev iz Erasmus+. To je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020. Program Erasmus+ je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini.

*Na naslovni fotografiji: Izobraževalno-kulturni center Madžarov na Hrvaškem, ki se nahaja v Osijeku.