V tokratni Terenoskopiji smo v Bosni In Hercegovini, v Veliki Kladuši in sodelujemo pri lokalnih aporijah balkanskih migracij.

Pred dobrim tednom je potekal protest migrantov, ki so na poti proti Evropski uniji obstali v Veliki Kladuši. Velika Kladuša, takoimenovana vrata Bosne, je na najbolj severnozahodnem delu države, od koder je čez Hrvaško od 5 do 7 dni ilegalne hoje do desne noge naše mati kurje. Mesto ob  meji predstavlja točko za vstop v Evropsko unijo migrantom brez dokumentov in tem, katerim države ne omogočajo pridobiti vize. Bosanska država je letos na celem svojem teritoriju zabeležila 20.000 vstopov le teh. Sama Kladuša ima okoli 29.000 prebivalcev, v zadnje pol leta pa je mestu v improviziranih taboriščih, praznih hišah in pri prebivalcih nastanjenih po netočnih ocenah med 800 in 1000 migrantov zaradi zaprte balkanske poti. Glavni kemp, ki je nastal na občinskem travniku nekaj minut hoje zunaj mesta, predstavljajo predvsem bivaki in šotori, prostor ob nalivih redno poplavi voda. Ob koncu zime, ko se je število prišlekov začelo povečevati so sprva hrano ter drugo podporo nudili sami prebivalci. Čez par mesecev prispejo neodvisne volunterske skupine, ki podpirajo lokalce, migrantom nudijo medicinsko oskrbo, obleke ter vzpostavljajo tuše in drugo infrastrukturo. Nekaj časa zatem pride IOM (mednarodna organizacija za migracije), ki financira lokalcem razdeljevanje hrane. Pred parimi tedni pa še rdeči križ, ki začne z deljenjem hrane prek pogodbe z IOM.

Številni hrvaško in slovensko mejo in mejo Evropske unije poskušajo prečiti peš, tisti z več tisoč evri v žepu pa si pot uredijo prek tihotapcev. Več tisoč policajev nadzoruje področje Hrvaške, kogar ujamejo v gozdu, v mestu ali na avtobusni postaji mu običajno razbijejo mobitel, poberejo denar in s tepežem pošljejo prek zelene meje v Bosno in Hercegovino. Kdor uspe po več dneh nočne hoje prestopiti slovensko-hrvaško mejo in prečkati Kolpo ali Dragonjo in ga pri tem ujame ali najde policija, skuša zaprositi za mednarodno zaščito, dobi v odgovor, da ni več možnosti azila v Sloveniji, nato pa sledi izrek prekrška ilegalnega prehoda meje in plačilni nalog za 250 € oziroma kolikor ima oseba ali skupina v žepu ali žepih. Po opravljenih postopkih sledi prevzem s strani hrvaške policije, ki poskrbi za prehod v Bosno in Hercegovino z vsemi spremljajočimi pripetijami vmes.

V ponedeljek 22.10., migranti izvedejo protest za odprtje meja na bosansko hrvaški meji, na prehodu Maljevac ki meji na Kladušo. Na neki točki prebijejo linijo bosanske policije, nakar jih kasneje hrvaška policija s pomočjo vojske potolče. Bosanska policija protestnike premakne na bližnjo cesto, kjer sami začnejo z izgradnjo kempa. Razen parih lokalcev in neodvisnih posameznikov, ljudem v kempu ni bila nudena pomoč. Kemp je samoorganiziran in v njemu je kakih slabih dvesto ljudi, kompozicija se menja, prisotnih tudi kakih 10 družin.

Za Veliko Kladušo predstavlja mejni prehod Maljevac glavno žilo za lokalno ekonomijo, ki je odvisna od preko meje nadzorovanega pretoka blaga in ljudi. Zaradi hrvaškega ukrepa zaprtja meje in vztrajnosti protestnikov, katerih odstranitev je bila pogoj za hrvaško ponovno odprtje meje, je v Kladuši obstala gospodarska dejavnost, umanjkale so stranke in ljudje niso šli v službe. Po šestih dneh je lokalno prebivalstvo zaradi jeze nad razmerami organiziralo protestni shod v centru mesta in zahtevalo ureditev situacije in ponovno odprtje meje. Danes je bil sklenjen sporazum s protestniki, da zapustijo območje ob meji. Za 200 migrantov iz protestniškega tabora in za 150 ljudi iz kempa na travniku pa se zagotovi namestitev v hali podjetja Miral v Veliki Kladuši. Protest naj bi se po poročanjih končal brez očitnega nasilja, v novo nastanitev pa so peljali avtobusi. Meja Maljevac je ponovno odprta.

Padli poskusi in uspehi prebitja trdnjave Evrope se kot vedno nadaljujejo. Slovenska policija zaenkrat ponižuje in piše plačilne naloge, pretepa hrvaška. Prihaja zima.

Za nadaljnje informacije:

https://medium.com/@AreYouSyrious