Spoštovani- v zvezi z Dnevom državnosti –sicer odmaknjenem, a je to moj zadnji Terminal, rečem takole: NLB je imela lani 110 mio dobička; letos samo v prvem četrtletju 80mio. In če bodo novi lastniki NLB še malo »konsolidirali«, torej odpuščali in prodali nekaj podružnic, se bo cela kupnina poplačala v nekaj letih - tudi če bo maksimalna -1,3 mlrd-  pa ne bo, saj skoraj vsi- PoP TV, pa Nova Slovenija, guverner BS Boštjan Jazbec in »Delov« Miha Jenko navijajo za nižjo kupnino- samo da se proda! Samo da ni državno! Samo da ni našega nacionalnega interesa, ampak tuj interes in uboganje evro-kratov. Nemci lahko imajo državne in deželne banke- mi, še edini od celega ex-socializma, jih ne smemo imeti- pa čeprav smo jih dokapitalizirali debelo nad bodočo prodajno vrednostjo- torej  so nas že in nas bodo s prodajo NLB spet debelo okradli; naša lastna »država« v evro-primežu nas bo okradla in , razlastila.

Ampak Evropi je to v redu. Zakaj? Od kod ta samoumevnost evropskih dvojnih meril, ta nepopustljiva volja do uničevanja »državnega«, javnega- v Grčiji in pri nas? To ni razumno, to ni le pohlep-to diši po ideologiji obveznega zatiranja vsega, kar spominja na leve- izme.

Morda pa diši tudi po maščevanju za edini pravi strah, ki ga je liberalno-kapitalistična Evropa kdajkoli čutila v zadnjih sto letih; strah pred komunizmom. Fašizma se ni bala, nasprotno- z njim je na začetku prav dobro shajala, bil je njen zaveznik v boju proti »večjemu zlu«, dokler se ni »povampiril«. In če bo kdaj v Evropi spet nastopila realna »rdeča nevarnost«- malo verjetno, a kdo ve- bo »populizem«, in to  hujši kot lePenizem, spet prišel prav.

Tole pa ob dnevu mladosti: v zadnji Mladini je eden vodilnim mlajših menjskih voditeljev N'toko/Miha Blažič pod naslovom »Treba je zmagati« zapisal tole: »Levica, ki so jo strukturne spremembe od 70-tih naprej potisnile na družbeni rob, se je tam pač naučila živeti-zagradila se je v svoje institucije in iz svojega umika naredila romantično zgodbo o krutem svetu, ki je ne razume«.

S tem je N'toko znova potrdil, da včasih tudi sam sodi v rubriko »samo v Sloveniji«, ki jo sicer hudo dekonstruira v svojem bestsellerju »Samoumevni svet«. Zakaj? Ker če bi  ta stavek izrekel nekje drugje- recimo vpričo severno-angleškega rudarja v 80-tih letih, katerega stavko je Železna Lady s pomočjo policije na konjih in solzivca zatrla, zaprla rudnike in mu vzela eksistenco, bi mu ta rudar verjetno brez debate prisolil eno krepko.

Ob tako drznih širokopoteznih trditvah bi se N'toko že lahko pozanimal o tem, da ni šlo za nobeno «potiskanje na rob « in »umik« in za nobene samoumevne, objektivne »strukturne spremembe«, ampak v VB in še kje za hud razredni in politični boj, pač izgubljen s strani delavskega razreda.    

Tisto  o »potiskanju« in »umiku« pa je le nekaj od samoumevnosti in posploševanj v tem tekstu. Kakšen smisel ima npr. samoumevnost »Treba je zmagati« in posledično- »naše ideje niso nobena jebena alternativa, mi smo mainstream«, če ne vsaj namigneš na širše družbene, ekonomske, medijske…razloge, da ni tako , ampak konkretiziraš le ideološke alter-kulturne  posledice, in zraven spet bluziš o »pank mitologiji, ki poveličuje svojo alternativnost, drznost in nedostopnost«? Res bi bil že čas, da N'toko navede kak konkreten primer tega zavržnega samo-poveličevanja.    

Per negationem sicer namigne, »kako zmagati« : sindikati,stranke, politične organizacije. Super. In bi se  precej njegove kritike  levice lahko, morda celo nanašalo na našo Združeno levico- a če le-ta ni  imenovana, je bralci, ki ne znajo več brati »med vrsticami«, ker to v demokraciji ni nujno, ne bodo prepoznali, njej sami pa se v teh splošnostih tudi ne bo treba prepoznati. Kot da N'toko piše za nekega  virtualnega Mladininega slehernika v abstraktnem okolju-  morda tudi za bralce v Noriškem kraljestvu? 

Šalo na stran- sem že preveč nadomeščal urednika Mladine. Lahko noč in srečen dan mladosti v mojem zadnjem terminalu. Pa ne zasvinjajmo preveč Rožnika, prosim.