Spoštovani,

Čakajoč na grške volitve smo se lahko ta teden poučili, kako te čase deluje ideološki aparat slovenske države- t.im. nacionalna TV; dominantne komerc. pop televizije so pač le aparati BTC-civilne družbe in lokalnega kapitala. Prvo demonstracijo- Pogovor s premierom - je vodila navadna novinarka - ne pa ,kot ukazuje protokol, vsaj urednica info-programa, če ne kar glavni urednik- oz. urednica; no, to bi bilo preveč očitno, saj je nova šefica na svoji tretji TV rada kramljala z g.Janšo. Kakorkoli: dissanje Cerarja je bil še en dokaz, da se državna TV že pripravlja na Plan J. Vendar vprašanja zato niso bila nič bolj pogumna –nasprotno: potem ko mu je pustila razpredati o izletu v Pariz in o varnosti Slovenije, ga je vpršala o peticiji proti razprodaji drž.premoženja, na kar je premier prostodušno celo pritrdil dr.Mencingerju, da za razprodajo ni ekonomskih razlogov, ampak da gre za »verodostojnost države«! Hudiča, to pa je ena huda žival! Vendar ga nato novinarka ni podrobneje vprašala, kaj to pravzaprav pomeni, kaj je zanj »verodostojnost« , ampak mu je dovolila ven in ven samoumevno ponavljati »verodostojnost«, verodostojnost«… To magično besedo je potem še en profesor na oblasti-predsednik državnega zbora – prevedel v evropski jezik, torej v tujko: kredibilnost. Tako je direktno potrdil, da tudi za novo oblast »verodostojnost« pomeni verodostojnost, ubogljivost do tujine, do Berlina, Bruslja in Frankfurta, do centrov neoliberalne ideologije in finančnega kapitala, in ne zaupanje lastnih državljanov in varovanje državnih interesov. Uboga državna uslužbenka Cerarja ni vprašala niti tega , ali je moralno in etično, da bodo sedaj, kot kaže,  za  »verodostojnost« glede iz Bruslja ukazanega prorač. primankljaj – gor plačale t.im. »ranljive« skupine- šolarji, bolniki, upokojenci. 



Skratka, spoštovani-če sedaj ne vemo, pri čem smo z novo vlado, ne bomo nikoli. Če se tej neverodostojni oblasti ne bomo odločno uprli, bomo kmalu ne le »podlaga tujčevi peti«, niti hlapci ne kot v ranjki Avstriji, ampak hlapci hlapcev. Če nismo že.



Na notranji fronti promocije stare slovenske vrednote- hlapčevanja pa trdo dela predsednik Pahor; njegov poklon enostrankarski paravojaški postrojbi  je bil opažen in dokaj komentiran, praktično brez komentarja celo v naši ljubi Mladini  pa je bila njegova udeležba in podpora festivalu doBoljubne, pardon-doMoljubne pesmi: g.Pahor je osebno podprl festival in trajnostno ploskal njegovemu pol-drugo-urnemu programu, v  katerem ni bilo ene same pesmi boja proti okupatorju; pa tudi delovne pesmi ne. Torej se predsednik države strinja: ne partizani in ne delavci niso bili in niso domoljubi. To, da ga kmalu zatem udeleženci proslave v Dražgošah niso ozmerjali ali vsaj okepali, pa je že dokaz, da mu projekt  sprave z narodno izdajo počasi že uspeva. Kar se lepo ujema s Cerarjevim vazalstvom do Nemčije.



Še bolj zgovorna demonstracija nacionalne TV kot aparata vladajočega razreda pa je bil  v torek t.im. pogovor z opozicijo; vodila ga je novinarka, ki velja za »levo«-bolj ali manj zato, ker je poročena z levo-liberalnim lobistom. Že ime oddaje je bilo potvorba: to ni bil pogovor z opozicijo, ampak s peto kolono - ker prava opozicija je pač le ena stranka-  medtem ko so ostale idejno in programsko  povsem na liniji vlade ali pa še bolj »verodostojne«, ko gre za hitro razprodajo državne lastnine, rezanje javnega sektorja itd. In temu primerno je dobil mladi gospod Mesec najmanj časa. Čista  prevara.



Bajdevej in na koncu pa še to: g.Mesec bi svoj prekratek TVčas najbrž še bolje izkoristil , če bi prebral intervju z precej starejšim g.Bučarjem v Mladini: zadeve so že kristalno jasne, treba bo javnost nagovoriti manj akademsko- kajti  tako oblast kot kvazi-opozicija družno sesuvajo po osnove demokracije, suverenosti in socialnosti; nekateri morda z najboljšimi nameni, pa vseeno tlakujejo pot vrnitvi doBoljubnega Rešitelja nacije in patriotizma najslabše sorte na oblast. Lahko noč in srečno.