Levi populizem: alternativa ali zabloda?

Spoštovani- ni še nastopil, a je že jasno: Trump je naš! Trump bo velik predsednik! Vsaj za tiste, ki so/smo zares proti kapitalizmu v fazi neoliberalizma, pa za rušenje fasade liberalnega medijsko-političnega »vašingtonskega soglasja«. Zares- tudi v EU bi rabili kakega Trumpa ali Trumpinjo ali dva- Brexit ni bil dovolj za razgaljanje antidemokratične dvoličnosti in sprenevedanja evropskih elit. Po desetih letih krize, varčevanja, skratka- evropske »doktrine šoka«, kot bi rekla Naomi Klein, se mi zdi precej jasno, kaj bi bilo treba narediti, kako reformirati Evropo, -pa ne le zato, da se populistični Brdavs ukroti; vendar tega gospodje v Bruslju, Berlinu, Parizu in na Igriški ulici v Ljubljani ne bodo storili!  Recimo takole: potrebna je vrnitev k programu francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo!

Seveda pa ne –svoboda ne le kot ekscesna, anglo-ameriško, liberalna, libertarna, anti-državna in predvsem tržna, ampak tudi kot nemško spoznanje nujnosti –, ki pa ne bo všeč Nemčiji: nujnosti drugačne, ne-samo-varčevalne in privatizacijske evropske ekonomske politike. Torej:  enakost; pa ne le kot »enake možnosti«, kot podkupovanje s »socialnimi pravicami« in UTD-jem, kot tolažba za lažno solidarnost bankirjev, ampak enakost v odgovornosti in zavezah aktivnega državljanstva –pa ne le elite, ki naj bi celo po mnenju Frančka Drenovca imela edina ključ do sprememb, ampak ljudstva. In bratstvo ne kot liberalno-tržni  globalizem skupaj s humanitarističnim fundamentalizmom, ki zahteva: »vsi begunci k v Evropo, takoj,«; kajti brez drugih evropskih vrednot- zakonitosti, organiziranosti, ni prav daleč od globalističnega korporativnega gesla »prostega gibanja delovne sile« s ciljem pritiska na plače in sindikate! Mimogrede: več pisanja o tem, da taka »politika« prispeva k stagnaciji in padanju plač v okviru nacionalnih ekonomij najdete v glasilu Brexit-desnice ,londonskem Daily Telegraphu kot v naši uber-levi Mladini.

Priporočam branje njihovega odziva na evro-propagandni film »The Great European Disaster Movie« iz l. 2105, ki ga pri nas seveda

Nismo videli.

In če smo že v Združenem kraljestvu: zdi se, da se je naš človek v zibelki globalnega in finančnega kapitalizma Jeremy Corbyn v novem letu sklenil  odklopiti od refleksnega »evropeizma« in dogme »svobode gibanja«; kot da se noče pustiti prehiteti po desni od kopije Železne Lady, ki od nastopa po Brexitu trosi nenavadno »laburistične« floskule o«shared society« in o razumevanju za tiste, ki jih je neoliberalna globalizacija »pustila zadaj«; seveda so to le besede, majska premierka hkrati nadaljuje konservativno politiko varčevanja in uničevanja welfare-statea: to je zrcalna slika Junckerjevega Bruslja, ki govori in govori o »reformah«, o »približevanju ljudem«, celo o keynesjanskih programih, velikih investicij v infrastrukturo- a hkrati vztraja na nemški liniji varčevanja ( Draghi jih le malce popravlja) in na privatnih virih za one krasne infrastrukturne podvige: pravzaprav precej tako kot Trump in njegovi načrti o infrastrukturi! In podobno kot naši »moderni sredinci« glede drugega tira: direktno forsiranje privatizma, to je ves napredek od in lekcija  poloma državnega podkupovanja Šaleške doline in levo-desnih energetskih lobijev s TEŠ6. Za tolažbo ljudstva in vladni populizem pa seveda predlog novele našega  zakonom o azilantih: zrcalni Brexit, če malo pretiravam. Kar pa ne pomeni, da je alternativa že omenjeni histerični, emo-inteligentni uber-humanizem do beguncev: to je le recept za hitrejše predčasne volitve in zmago –pa ne le Janše, ampak tudi njegovega emo-produkta- hujskaškega Primca teme. Za to bo morda zaslužen tudi uber-humanitarni fundamentalizem- glej danes v Delu  novo moralistično harango Boštjana Videmška, najbrž spet napisano v 12 minutah.

Preden me razglasite za begunco-foba, še enkrat priporoča esej o  migracijah, multi-kultiju, rasizmu in še čem: C.L.-Straussa- »Rasa in kultura«-v knjigi Oddaljeni pogled, ki jo imamo v SLO od l.'83.  Citat:«….«