Spoštovani – najprej opozorilo: ta prispevek je neplačana reklama.

Sedaj pa k stvari: kaj je najbolj čudno in šokantno pri Trumpovi zmagi- in njenih odmevih , ki se še kar dogajajo v Evropi in pri nas(glej zadnje M.)? Najbolj čudna in šokantna sta čudenje in šok levo-liberalnih mislecev in pripadajoče jim »napredne javnosti«: kot da so- smo-  gojili veliko iluzijo glede Amerike oz. res verjeli Obamovi ideologiji »upanja«, sedaj pa naenkrat- grozni  Trump,  ki pa je le neolepšana resnica Amerike. To resnico je sicer v zunanji politiki že razkrinkal Bush, a jo je zadnjih osem let prekrivala fina glazura »našega« Obame, še prej pa tudi dragega gosta naših podjetnikov in liberalnih demokratov - Clintona. So seveda tudi druge ameriške resnice, a so odrinjene na rob.

Sodeč po velikem delu prispevkov v »populistični« ediciji Mladine, ki jo reklamiram, pa šok Trumpa ni imel univerzalno katarzičnega učinka. Veliki Alain Badiou se zateka k Racinu in njegovi »grozi globoke noči«, govori o »pošasti, »fašizmu«, pa da ima le raje Clintonovo; veliki Franco Berardi-Bifo se znebi obrabljene fraze, da je »bistvo, da imajo vsi delavci na svetu enake interese…če mislijo,da je barva kože pomembnejša,izgubijo vse. Potem se gredo vojno.« In pokroviteljsko doda: »Jugoslovani bi to morali dobro vedeti.«. In je še več zanašanja na stare dobre anateme in jalove diagnoze- neoliberalizem, ksenofobizem, rasizem, nacionalizem in populizem; čast  izjemam a la Mastnak in Zupančičeva, ki postavlja ključno vprašanje- koliko si zares želimo korenite spremembe - pa tudi Rizman in komaj še kdo…Kaj pa najbolj manjka v skoraj vseh analizah »populizma« in tudi v levi politični praksi, kar je je?

Morda  umanjka uvid o potrebi »kontra- populizma«, »levega populizma« -torej učinkovite predstavitve alternativ delovnim ljudem in občankam, starim in novim; in ga še naprej ni videti. Je pa toliko več teoretsko-moralističnega zgražanja nad Trumpom in Le Penovo in Orbanom: kot da smo res spet v 30. letih prejšnjega stoletja; vendar pa brez »ljudske fronte«. Le-to bi danes najbrž  ozmerjali s  »populizmom«, saj je za mnoge naše analitike/čarke npr. patriotizem že nacionalizem. Pa  tudi ona »Occupy« NY floskula  o zloglasnem 1% lastnikov je bolj slab »levi populizem«, kajti v resnici je »ljudstvu tujih« vsaj še kakih 20% višjega srednjega sloja v službi elite,  približno toliko nižjega srednjega sloja pa živi kolikor toliko znosno, a vse slabše, vendar nima politične reference,  ki bi  alternativo tudi razumljivo, torej »populistično« izgovarjala! Imamo pa v naši »populistični« publikaciji –pa tudi sicer- še dosti teoretiziranja na liniji »identitetne« pravovernosti- saj veste, prava stvar so manjšinske pravice vseh vrst, kari je mdr. tudi prispevalo k porazu Clintonove, a ji ostajajo posebej avtorice še kar zveste.

Pozabljen pa je star marksistični uvid o ideološki izmuzljivosti srednjega sloja, ki naj bi bil temelj stabilne demokracije: njegov zgornji del je po tem uvidu povzpetniški, stremi navzgor, spodnji pa se boji padca v nižji, delavski status. In tako se pri nas srednje-slojni »trumpizem« in pomanjkanje leve alternative kažeta v stabilni popularnosti SDS z našim »Trumpom«-(lej naslovnico zadnje Mladine!) -na  drugi strani pa v zatonu najprej LDS , nato Zaresa,  nato še SD pod Pahorjem in po njem, Pozitivne Slovenije z Bratuškovo, sedaj pa še »modernih sredincev«. Bojim se, da je tudi ZL omejena le na del srednjega sloja. Tozadevno lahko iz »populistične« izdaje, ki jo reklamiram, posebej priporočim poleg Alenke Zupančič Žerdin še posebej Mastnaka in van Reybrucka, pa tudi Rizmana; zato pa je npr. pri lažnem ex-»delavskem pankerju« dr. Korošcu  celo nekaj clintonovskega »zaničevanja do ljudstva«. Nasploh pa publikacijo toplo priporočam – četudi je v njej za moj okus le premalo tekstov, ki bi presegli  leve teoretske klišeje anti-populizma in emocionalno-inteligenco obveznega »petminutnega sovraštva« do Trumpa. Morda prihodnjič. Lahko noč, in srečno novo leto!