V današnjem Zeitgeistu se bomo v prvem delu posvetili enakosti spolov v politiki Evropske Unije, v drugem delu pa bomo isto vprašanje postavili v slovensko politično okolje. V zadnjem času smo bili priča precej seksističnim izjavam, naperjenim proti sposobnosti in delovanju žensk na položajih odločanja. Najbolj medijsko opažena je bila izjava Poljskega člana parlamenta Janusza Korwin-Mikkea, ki je marca letos ženske označil za manjše, šibkejše in manj inteligentne, zaradi česar bi po njegovem morale biti tudi manj plačane. Proti poslancu so bili sicer uvedeni ukrepi, a se s problematiko seksizma nad ženskami na položajih odločanja vseeno srečujemo na vsakodnevni ravni. Z vprašanji spolne enakosti v politiki in gospodarstvu Evropske Unije se ukvarja Direktorat za pravice potrošnikov, kjer so lansko leto ponovno sestavili Strateški dogovor za enakost spolov, ki velja od leta 2016 do leta 2019. Cilji, ki so jih zastavili obsegajo enako ekonomsko neodvisnost za oba spola, enako plačilo za enako delo, enako možnost pri odločanju, dostojanstvo ter prenehanje verbalnega spolnega nasilja in za konec promoviranje enakosti spolov zunaj EU. Cilji so vsekakor zastavljeni izredno visoko. Kako bodo zastavljenje cilje dosegli opišejo v dogovoru o enakosti spolov.

Najprej se posvetijo ukrepom, ki naj bi povečali udeležbo žensk na poslovnem področju z združevanjem poklicnega in družinskega življenja. Na Direktoratu za pravice potrošnikov predlagajo modernizacijo pravnih okvirjev EU, ki bo omogočila bolj fleksibilne delovne pogoje. Ti bi vplivali na bolj uravnotežene delovne pogoje za starše in ostale ljudi s skrbstvenimi zavezami. Pomen takšnih sprememb izpostavi Matilda Flemming, predstavnica Evropskega ženskega lobija:

Izjava

V naslednji točki dogovora o enakosti spolov so obravnavani ukrepi, ki bi omogočili enako plačo za oba spola. S spremembami naj bi se ukinila plačilna razlika med spoloma, tako pri plačah, kot pri pokojninah. Pomene takšne spremembe izpostavi Flemming:

Izjava

Med točkami v dogovoru so se znašli tudi ukrepi na področju verbalnega ali fizičnega nasilja nad ženskami na položajih odločanja. Izstopajoči predlogi so večja obveščenost javnosti o dogajanju in javno obsojanje takšnega dejanja, ter zakonsko uravnavanje postopanja pri seksističnem nasilju. Predloge Evropskega ženskega lobija pa povzame Matilda Flemming:

Izjava

Cilj, ki ga Evropska komisija želi doseči v Evropskem parlamentu je 40 odstotkov ženskih predstavnic. Nekaj predlogov, ki bi lahko pomagali doseči ta cilj, med drugim medijsko prisotnost, predstavi Matilda Flemming:

Izjava

Preden pa si ogledamo situacijo žensk v politiki v Sloveniji, ki jo bo komentirala Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije, si privoščimo krajši glasbeni premor, v katerem bomo poslušali Abro in njen komad Roses.

Poslušate oddajo Zeitgeist o položaju žensk v politiki Evropske Unije in Slovenije. V prvem delu smo se posvetili ciljem in spremembam na področju enakosti spolov, ki jim sledi Direktorat za pravice potrošnikov v Bruslju, svoje predloge pa je predstavila predstavnica Evropskega ženskega lobija Matilda Flemming.

V drugem delu se bomo posvetili situaciji žensk na političnih položajih v Sloveniji. Oris udeleževanja žensk v politiki in razloge za splošno še vedno nizko število žensk na položajih v Sloveniji poda Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije.

Izjava

Veliko sprememb tako v Sloveniji kot v ostalih državah Evropske Unije se je na področju prihoda žensk na položaje odločanja dogodilo ob zakonski uvedbi kvot. Spolne kvote v politiki so mehanizem, s katerim je mogoče v precej kratkem času določiti hitrejše vzpostavljanje ravnovesja obeh spolov pri udeležbi v politiki. S pomočjo kvot, ki so se izkazale za učinkovite se je delež žensk v parlamentih povečal tako pri nas kot v ostalih državah EU, ki so uzakonile kvote. Več Sonja Lokar:

Izjava

Kljub uveljavitvi kvot, te ne delujejo vedno. Sonja Lokar izpostavi dve točki, ki bi jih morali za bolj enakomerno in učinkovito razporeditev obeh spolov v politiki doseči v vseh državah. Kot prvo izpopstavi petdeset odstotno zastopanost žensk, kot drugo pa ozaveščenost žensk v politiki o njihovi nalogi na položaju na katerega so bile izvoljene.

Izjava

Lokar v nadaljevanju še enkrat izpostavi pomen zavedanja žensk na položajih, da so enakovredne, saj je pri njih še dandanes prisotno zavedanje, da so lahko za svoje ugovarjanje v politiki kaznovane s kariero:

Izjava

Kot trdi Lokar, je razlogov, ki ženskam preprečujejo dolgotrajno delovanje o politiki več. Našteje tri najpomembnejše razloge. Kot prvo oviro naj bi izpostavile svoje mesto doma, kot drugo javno mnenje o njihovem delovanju, kot tretje pa pomanjkanje podpore partnerja. Več Sonja Lokar:

Izjava

Na drugi strani moški navajajo popolnoma drugačne razloge, več Lokar:

Izjava

Po mnenju Sonje Lokar bi morali biti spolno uravnovešeni vsi izvršni položaji in to zakonsko. V naslenji minuti pojasni trenutno stanje v slovenskem parlamentu in razloge za tako velik uspeh žensk pri nas.

Izjava

Za zaključek Lokar poudari pomen medijev pri uravnavanju udeležbe obeh spolov v politiki in pomen žensk, kot izvršnih udeleženk v politiki.

Izjava

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.