Preden se osredotočimo na Singerjevo teorijo in pretežno teološke argumente proti njemu, povejmo nekaj besed o bioetiki na splošno. Termin je leta 1927 skoval protestantski pastor Fritz Jahr. Prvotne diskusije pod imenom bioetika so se tikale bioloških raziskav, ki so vključevale živali in rastline. Debate o življenja vrednem življenju takrat predvsem pod imenom evgenika, so se razbohotile v času nacionalsocialistične diktature tretjega rajha. Posledice ideologije, ki je bila v čast boljšega življenja zdravih pripravljena ubijati vse, kar po vedno strožjih kriterijih ni bilo vredno življenja, so znane. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se začele predvsem zaradi razvoja medicinske in bio tehnologije razprave o etiki življenja in smrti pomnoževati. Tu je bila možnost transplantacije organov, povsem nove tehnike oživljanja in ohranjanja pri življenju, kasneje pa tudi razvoj umetnega oplojevanja ter genetike. Ob tem so se pojavile nove dileme. Kdaj se življenje konča in nastopi smrt? Kdaj se sme prenehati z umetnim vzdrževanjem življenja?

Bioetika je sicer precej širša disciplina. Njene teme so med drugim abortus, umetna oploditev, nadomestno materinstvo, terapevtsko in reproduktivno kloniranje, ustvarjanje novih življenjskih oblik, predrojstna diagnostika, alternativna pojmovanja smrti, evtanazija in zdravniška pomoč pri samomoru, raznorazne raziskave na ljudeh in živalih in nenazadnje smrtna kazen. V ta okvir pa se včasih jemlje tudi odgovornost ljudi do živega in neživega okolja.