Skrajna desničarska mentaliteta in retorika sta skozi vhodna vrata elegantno, vsem na očeh, korak po korak vstopala v večinski diskurz. Tako preko parlamentarnih razprav, kjer je pričakovati razum v spodobnih količinah na meji med naivnostjo in norostjo, kot preko nižanja sprejemljivih standardov, ki določajo, kaj smejo mediji prenašati ali producirati in česa ne. To kakopak privede tudi do fizičnih manifestacij vseh sort, med katerimi so najbolj zaskrbljujoče in nevarne nasilne ulične reakcije na vse, kar ni strogo v skladu z neofašistično logiko. To je postalo v zadnjem času v Sloveniji običajen pojav, ki sicer vzbudi zanimanje širše javnosti, vendar se poraja vtis, da fenomen fašizma ni aktualiziran. Tako se v množičnih medijih in govorih politikov fašizem še vedno nanaša le na obdobje pred 70imi leti. Danes ga ne vidijo nikjer, oziroma ga odpravijo kot obrobno dogajanje iz črne kronike.

Na Fakulteti za družbene vede so prepoznali nujo po širši refleksiji in tako so nekateri predavatelji in študenti v sodelovanju z vodstvom fakultete 18. maja organizirali dogodek z naslovom „Dan antifašizmov“. Že sama uporaba množine da vedeti, da je treba fašistične politike prepoznati na različnih ravneh in poljih. Dan je bil mišljen kot skupek predavanj in zabave. Ker je bilo predavanj za več ur, nato pa je potekala še odprta debata, se bomo osredotočili na določene dele predavanj, ki se dotikajo zgodovine neonacističnih skupin v Sloveniji, povezanosti raznih takšnih skupin v sedanjosti, nevarnosti fašizma in povezavi le-tega s položajem delavcev.

Govorili so Marta Gregorčič, Žiga Vodovnik, Erik Valenčič in Andrej Kurnik.

Celotno besedilo in posamezne izjave najdete tukaj.