Potem, ko je zimska olimpijada v Kanadi po dveh tednih raznih herojskih športnih podvigov in solzavih zgodb končana, je morda le napočil čas, ko si lahko pozornost izborijo tudi teme, ki so bile s strani množičnih medijev in javnosti v tem obdobju popolnoma zapostavljene. Govorimo o očitkih, ki so predvsem v Kanadi s strani različnih segmentov družbe leteli na organizacijo iger in o posledicah, ki jih tak športni spektakel neizogibno povzroči. Pa je Olimpijada v svojem bistvu še športni spektakel? Eden glavnih očitkov nasprotnikov leti predvsem na vpletenost velikega kapitala utelešenega v pokroviteljih organizacije iger. Tako naj bi olimpijske igre postale le še eden izmed dogodkov, primernih za finančno izkoriščanje, maksimiziranje dobička in izboljševanje korporativnega imidža.

Dogodek, kot je Olimpijada, zahteva velika infrastrukturna vlaganja in posege v okolje. Nasprotniki takšne izvedbe Olimpijade v Kanadi so opozarjali, da bo tokratna edicija iger ena najbolj ekološko uničevalnih do sedaj. Posekanih je bilo na tisoče dreves, razstreljevane so bile gore, širila se je tako imenovana "Sea to Sky" avtocesta. Protestniki so opozarjali še na družbene posledice. Problem brezdomstva v Vancouvru so oblasti reševale tako, da so tja poslale veliko število dodatnih policistov, ki so brezdomce enostavno izgnali s cest, da ti ne bi motili olimpijskega vzdušja. Močna policijska prisotnost in vsesplošno nadzorovanje sta tako upravičila slogan "policijska država".

O igrah in razlogih za nasprotovanje smo govorili s Scottom Harrisom, predstavnikom grass-roots organizacije Council of Canadians.

Celotno besedilo in posamezne izjave najdete tukaj.